Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
13. 6. 2002
Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude Viktorja Pintariča ml. iz Maribora, ki ga zastopa Viktor Pintarič st. iz Maribora, na seji dne 13. junija 2002
sklenilo:
1.Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti 7. in 9. člena Zakona o policiji (Uradni list RS, št. 49/98, 66/98 - popr. in 93/01) se zavrne.
2.Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti 4. točke prvega odstavka 150. člena Zakona o kazenskem postopku (Uradni list RS, št. 63/94, 70/94 - popr., 72/98, 6/99, 66/2000 in 111/01) se zavrže.
3.Postopek za preizkus pobude za začetek postopka za oceno ustavnosti četrtega odstavka 213.b člena Zakona o kazenskem postopku se ustavi.
1.Pobudnik izpodbija 4. točko prvega odstavka 150. člena (napačno govori o četrtem odstavku navedenega člena) in četrti odstavek 213.b člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) ter 7., 9. in 49. člen Zakona o policiji (v nadaljevanju ZPol). Izpodbijane določbe naj bi bile v nasprotju s 15., z 19., s 34. in s 37. členom Ustave in z 8. členom Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (Uradni list RS, št. 33/94, MP, št. 7/94 - v nadaljevanju EKČP). Pravni interes za vložitev pobude izkazuje pobudnik z navedbo, da je v kazenskem postopku, da je zoper njega odrejen pripor, da je podatke, uporabljene v kazenskem postopku, zbirala policija z ukrepi iz 49. člena ZPol in s prisluškovanjem ter da ga je prijela policijska uprava na območju druge policijske uprave.
2.Po 4. točki prvega odstavka 150. člena ZKP naj bi bilo prisluškovanje dovoljeno le v primeru, kadar ena oseba, udeležena v pogovoru, v to privoli. Neobvezna razlaga Ministrstva za pravosodje, po kateri policistu, udeleženemu v pogovoru, take privolitve ni treba dati, naj bi bila zaradi tega v nasprotju z ZKP. Če bi policija želela izvajati Zakon na ta način, bi to moralo biti v Zakonu izrecno predvideno, ne sme pa ravnati v nasprotju z Zakonom.
3.Četrti odstavek 213.b člena ZKP naj bi bil v nasprotju z 8. členom ZKP. Odpiranje in branje pisem naj bi pomenilo hud poseg v posameznikovo zasebnost, ki naj vsaj po vložitvi obtožnice ne bi bil več opravičljiv.
4.Člena 7 in 9 ZPol naj bi bila v nasprotju z Ustavo, ker ne določata, kdaj in po kakšnem postopku sme policijska uprava delovati na področju druge policijske uprave. Pristojnost policijske območne uprave za delovanje na celotnem ozemlju države bi morala biti po pobudnikovem mnenju določena v zakonu.
5.Člen 49 ZPol naj bi bil v nasprotju z ustavnimi pravicami in z ZKP. Generalnemu direktorju policije naj bi dal pooblastila, ki mu jih ne bi bil smel dati. Omogočal naj bi zlorabe, predvsem pa prisluškovanje brez predhodne odobritve. To naj bi bilo dovoljeno le ob pogojih, ki jih določa ZKP.
Po 7. členu ZPol je policijska uprava območna organizacijska enota policije, ustanovljena na določenem območju države.
6.Policijske uprave, njihovo območje in sedež določi Vlada. Člen 9 Zakona določa naloge policijske uprave. Med temi je tudi odkrivanje in preiskovanje določenih kaznivih dejanj, odkrivanje in prijemanje storilcev takih dejanj in njihovo izročanje pristojnim organom. S trditvijo, da bi morala biti krajevna pristojnost policijskih uprav določena v zakonu, pobudnik uveljavlja kršitev načel pravne države (2. člen Ustave). Očitek ni utemeljen.
7.Policija je po ZPol organ v sestavi ministrstva (1. člen), policijska uprava pa notranja organizacijska enota policije. Gre za obliko teritorialne dekoncentracije državne uprave, ki ni v izključni domeni zakonodajalca. Ta sme biti določena v podzakonskem aktu. Zato je bilo treba pobudo v tem delu zavrniti.
8.Z navedbo, da pristojni organi 4. točko prvega odstavka 150. člena ZKP razlagajo v nasprotju z Ustavo, pobudnik izpodbija razlago Zakona. Kolikor je taka razlaga v nasprotju z določbami Ustave in mednarodnih pogodb o človekovih pravicah in temeljnih svoboščinah, more biti predmet presoje v postopku odločanja o ustavni pritožbi zoper posamični akt. Za presojo razlage zakona pa v postopku presoje ustavnosti predpisov Ustavno sodišče ni pristojno. Zato je pobudo v tem delu zavrglo.
9.Po opozorilu Ustavnega sodišča, da je bil četrti odstavek 213.b člena ZKP po vložitvi pobude spremenjen, je pobudnik pobudo v tem delu umaknil. Ustavno sodišče je zato postopek za preizkus tega dela pobude ustavilo.
10.Ker pred Ustavnim sodiščem že teče postopek za oceno ustavnosti 49. člena ZPol, je bila pobuda v tem delu izločena in zaradi skupnega obravnavanja in odločanja pridružena zadevi št. U-I-272/98.
11.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi 6. člena, prvega odstavka 25. člena in drugega odstavka 26. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 - ZUstS) v sestavi: predsednica dr. Dragica Wedam-Lukić ter sodnice in sodniki dr. Janez Čebulj, dr. Zvonko Fišer, mag. Marija Krisper Kramberger, Lojze Janko, Milojka Modrijan, dr. Ciril Ribičič, dr. Mirjam Škrk in Jože Tratnik. Sklep je sprejelo soglasno.
P r e d s e d n i c a dr. Dragica Wedam-Lukić