Jedro

Sodišče prve stopnje se je sklicevalo na prvi odstavek 27. člena ZSReg v zvezi petim odstavkom 9. člena Uredbe o sodnem registru.

Ti določbi imata primerljiv pomen kot ga ima v zemljiškoknjižnem pravu načelo pravnega prednika.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom zavrnilo pritožbo predlagatelja proti sklepu z dne 11. 3. 2020. Ugotovilo, da je predlagatelj glede na notarski zapis SV 453/2014 z dne 29. 9. 2014 pridobil poslovni delež od ..., ki sedaj ni vpisan kot družbenik. Kot družbenik subjekta vpisa je vpisana družba A., kot je edini družbenik od 14. 9. 2015 dalje.

2. Zoper ta sklep sodišča prve stopnje vlaga pritožbo predlagatelj po pooblaščeni odvetniški pisarni iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP in z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju: ZNP-1) ter 19. členom Zakona o sodnem registru (v nadaljevanju: ZSReg). V pritožbi navaja, da je družbenik tudi v družbi, ki je od leta 2018 v stečaju, in skladno z 10.a členom Zakona o gospodarskih družbah (v nadaljevanju: ZGD-1) njegov vpis nikoli ne bo možno vložiti elektronsko, ker aplikacija tega ne omogoča. Družbenik je pridobil poslovni delež v subjektu vpisa že v letu 2014, kar pomeni, da je bil do nastopa navedenega dejstva, to je stečaja njegove družbe, de facto družbenik 4 leta pred začetkom stečaja in uporabo 10.a člena ZGD-1. Dejanska situacija je paradoksalna, ker zaradi tehničnih ovir v aplikaciji (ta predlagatelja ni spustila naprej) ne more varovati svoje pravice pred sodiščem. Kršena je bila njegova pravica do izjave, ki je ena izmed temeljnih elementov pravice do sodnega varstva in je skladno z 20. členom Ustave RS varovana kategorija. Tehnična rešitev v aplikaciji, ki ni v domeni predlagatelja, ga onemogoča v njegovi pravici do sodnega varstva. Določbe ZSReg so smiselno določbe nepravdnega postopka, kar pomeni, da mora sodišče postopati na način ugotavljanja nespornih dejstev. ZSReg dopušča izvedbo oziroma razpis naroka skladno z 32. členom, da se dodatno in nesporno ugotovijo dejstva, ki jih stranke zatrjujejo. V primeru nastanka spora o dejstvu situacijo rešuje ZSReg v 33. členu. Ugledna pravna strokovnjaka sta naredila pravno oceno, da je predlagatelj še vedno imetnik poslovnega deleža. Ustaljena sodna praksa je sprejela stališče, da vpis v sodni register, razen pri prvem vpisu, nima konstituvnih učinkov, kar se tiče imetništva poslovnih deležev ter se šteje, da je lastnik oz. imetnik poslovnega deleža tisti, ki je izpolnil zakonske oblične pogoje. Iz točke 4. notarskega zapisa izhaja, da je odsvojitelj nepreklicno in nepogojno dovolil vpis lastninske pravice predlagatelju v deležih, ki so mu bili odstopljeni. Poslovni delež je odsvojila družba, ki je ožje povezana s trenutnim družbenikom oziroma sta se imetnika poslovnih deležev v začetni fazi ob odsvojitvi kot v času pisanja vloge zgolj zamenjala. Trenutni lastnik oz. imetnik poslovnih deležev ni in ne more biti dobroveren glede na to, da gre za družbo, ki je obvladovana s strani istih oseb.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. V dejanskih okoliščinah te zadeve, kot bodo presojane v nadaljevanju, ne držijo očitki: (-) da predlagatelj ne more ustrezno varovati svoje pravice pred sodiščem, (-) da je bila kršena njegova pravica do izjave, ki je ena izmed temeljnih elementov pravice do sodnega varstva in je skladno z 22. členom Ustave RS varovana kategorija, (-) da so ostali njegovi argumenti preslišani, (-) da je bilo kršeno načelo pravne države iz 2. člena Ustave RS in pravica do zasebne lastnine iz 33. člena Ustave RS.

5. Sodišče prve stopnje je kot odločilno dejstvo ugotovilo tako v izpodbijanem sklepu kot v prejšnjem sklepu z dne 11. 3. 2020, da je predlagatelj pridobil poslovni delež glede na notarski zapis z dne 29. 9. 2014 od (takratnega imetnika) ... da ta sedaj1 ni več vpisan kot družbenik, da je vpisana družba .... od 14. 9. 2015 dalje. Teh ugotovitev predlagatelj ne izpodbija oziroma jim celo pritrjuje, ko navaja, da je poslovni delež odsvojila družba, ki je ožje povezana s trenutnim družbenikom oziroma sta se imetnika poslovnih deležev v začetni fazi ob odsvojitvi kot v času pisanja vloge zgolj zamenjala, da trenutni lastnik oz. imetnik poslovnih deležev ni in ne more biti dobroveren glede na to, da gre za družbo, ki je obvladovana s strani istih oseb.

6. Po svoji pravni naravi je poslovni delež posebna premoženjska pravica s korporacijskimi upravičenji. Družbenik je imetnik poslovnega deleža in ta mu pripada podobno kot pripada lastniku stvar, na kateri ima lastninsko pravico: tako na stvari kot na poslovnem deležu imata lastnik oz. imetnik razpolagalno upravičenje. Razpolagalno upravičenje je torej eno izmed upravičenj, ki pripadajo lastniku stvari oziroma imetniku kakšne druge premoženjske pravice. Razpolagalno upravičenje zato pripada tudi družbeniku kot imetniku poslovnega deleža, pomeni pa pravno možnost, da poslovni delež prenese na drugega in da ga obremeni2. Za pridobitelja poslovnega deleža se v skladu s prvim odstavkom 482. člena ZGD-1 šteje le tisti, ki je vpisan v register. Predlagatelj se neutemeljeno sklicuje na staro sodno prakso, ki je veljala pred novelo ZGD-1I, poleg tega te navedbe niso predmet registrskega postopka, temveč morebitnega pravdnega postopka. Če predlagatelj od sklenitve notarskega zapisa 29. 9. 2014 do spremembe imetništva poslovnega deleža v sodnem registru 14. 9. 2015, kar je skoraj eno leto, ni poskrbel za vpis imetništva na podlagi notarskih zapisov, je bila nevarnost spremembe vpisanega imetnika na njegovi strani3. 7. Registrski postopek je formalni postopek, kjer sodišče preizkuša zgolj pogoje za vpis. Zato ne morejo biti predmet tega postopka pritožbene navedbe: (-) da je predlagatelj pridobil poslovni delež pri subjektu vpisa že v letu 2014, (-) da mora sodišče postopati na način ugotavljanja nespornih dejstev, (-) da ZSReg dopušča izvedbo oz. razpis naroka skladno z 32. členom ZSReg, da se dodatno in nesporno ugotovijo dejstva, ki jih stranke zatrjujejo, (-) da v primeru nastanka spora o dejstvu situacijo rešuje 33. člen ZSReg, (-) da bi moral organ vročiti vlogo nasprotnemu udeležencu v izjasnitev, izvesti narok in v primeru negiranja dejstev prekiniti registrski postopek ter enega izmed udeležencev napotiti na pravdo, (-) da je prvostopenjski organ spregledal citirane notarske zapise, ki skladno z Zakonom o notariatu nosijo učinke javnih listin, (-) da sta pravna strokovnjaka naredila pravno oceno, da je predlagatelj še vedno imetnik poslovnega deleža, (-) da je ustaljena sodna praksa sprejela stališče, da vpis v sodni register, razen pri prvem vpisu, nima konstituvnih učinkov, kar se tiče imetništva poslovnih deležev ter se šteje, da je lastnik oz. imetnik poslovnega deleža tisti, ki je izpolnil zakonske oblične pogoje, (-) da je vpis odsvojitve poslovnega deleža v sodni register deklaratoren in ima učinek javne objave dejstva, ki je nastopilo že prej, (-) da je odsvojitelj nepreklicno in nepogojno dovolil vpis lastninske pravice predlagatelju v deležih, ki so mu bili odstopljeni, (-) da je poslovni delež odsvojila družba, ki je ožje povezana s trenutnim družbenikom oziroma sta se imetnika poslovnih deležev v začetni fazi ob odsvojitvi kot v času pisanja vloge zgolj zamenjala, (-) da trenutni lastnik oz. imetnik poslovnih deležev ni in ne more biti dobroveren glede na to, da gre za družbo, ki je obvladovana s strani istih oseb. Vse te navedbe so lahko stvar morebitnega pravdnega postopka. Če so med predlagateljem in novim imetnikom poslovnega deleža nesporna dejstva, lahko skleneta nov notarski zapis in se bo predlagatelj na njegovi podlagi vpisal kot imetnik poslovnega deleža v sodni register. Za to stranki ne potrebujeta intervencije sodišča. 8. Sodišče prve stopnje se je sklicevalo na prvi odstavek 27. člena ZSReg v zvezi petim odstavkom 9. člena Uredbe o sodnem registru (v nadaljevanju: Uredba). Prvi odstavek 27. člena ZSReg v prvi točki določa, da morajo biti v elektronski obliki vloženi predlogi za vpis v sodni register vsi predlogi, ki se nanašajo na subjekt vpisa, organiziran kot delniška družba ali družba z omejeno odgovornostjo. Peti odstavek 9. člena Uredbe, ki jo je Vlada RS sprejela na podlagi 45. člena ZSReg, pa določa, da o osebi kot družbeniku, ustanovitelju ali članu subjekta vpisa ali kot članu organa subjekta vpisa se v obrazec predloga vnese samo podatek o njeni enotni identifikacijski številki, drugi osebni podatki pa se prevzamejo iz matične evidence in jih v predlogu ni dovoljeno spreminjati. Ti določbi imata primerljiv pomen kot ga ima v zemljiškoknjižnem pravu načelo pravnega prednika iz drugega odstavka 9. člena Zakona o zemljiški knjigi (v nadaljevanju: ZZK-1) in prvega odstavka 150. člena ZZK-14. Tudi predlagatelj v pritožbi navaja, da je odsvojitelj nepreklicno in nepogojno dovolil vpis lastninske pravice predlagatelju v deležih, ki so mu bili odstopljeni, kar je enako zemljiškoknjižnemu dovolilu iz 23. člena ZZK-1. Zato je bil odločilni razlog, da sodišče prve stopnje ni ugodilo predlogu za vpis nasprotovanje predloga ″načelu pravnega prednika″, ki je eno izmed temeljnih načel vpisanih stvarnih pravic. Ni bil odločilni razlog 10.a člen ZGD-1, ki niti ne določa, da zato, ker je predlagatelj družbenik tudi v družbi, ki je od leta 2018 v stečaju, ne more vložiti predloga elektronsko. Peta točka prvega odstavka 10.a člena ZGD-1 določa, da ustanovitelj, družbenik in podjetnik ne more postati oseba, ki je bila neposredno z več kot 50 odstotki udeležena v kapitalu družbe z omejeno odgovornostjo, ki je bila izbrisana iz sodnega registra brez likvidacije po zakonu, ki ureja finančno poslovanje, postopke zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju. Ker gre za izjemo od načela svobodne gospodarske pobude, jo je potrebno ozko tolmačiti. Izbris družbe iz sodnega registra brez likvidacije po ZFPPIPP ni isto kot stečaj družbe. Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da je bil predlog neizvršljiv oz. nesklepčen. Moralo bi ga zavrniti s prvim sklepom z dne 11. 3. 2020 in predlagatelj mu neutemeljeno očita, da je kršilo določbe materialnega predpisa. Končno predlagatelj še neutemeljeno predlaga, da naj sodišče postopek prekine in na podlagi 156. člena Ustave RS sproži postopek za oceno skladnosti 27. člena ZSReg z Ustavo RS. V ugotovljenih dejanskih okoliščinah ni razloga za to.

9. V postopku na prvi stopnji ni bila storjena nobena od tistih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na obstoj katerih pazi sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in 42. členom ZNP-1 ter 19. členom ZSReg). Sodišče druge stopnje je na podlagi 353. člena ZPP v zvezi z drugo točko 365. člena ZPP in 42. členom ZNP-1 ter 19. členom ZSReg zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

1 To je v trenutku vložitve predloga in odločanja sodišča prve stopnje. 2 S. Prelič, Prepoved razpolaganja s poslovnim deležem ni ovira za redno povečanje osnovnega kapitala družbe z omejeno odgovornostjo, Podjetje in delo št. 2/2018. 3 V notarskem zapisu je predlagatelj nastopal tako na strani odsvojitelja (njegov zakoniti zastopnik) kot na strani prevzemnika. 4 Načelo se glasi, da so vpisi dovoljeni proti osebi, proti kateri učinkuje listina, ki je podlaga za vpis, in ki je v zemljiški knjigi vpisana kot imetnik pravice, na katero se vpis nanaša.