Jedro

Po določbi tretjega odstavka 15. člena ZTLR oddaja solastne stvari v zakup (najem) spada med posle, ki presegajo okvir rednega upravljanja, zaradi česar en solastnik ne more stvari oddati v najem brez soglasja drugega.

Izrek

Revizija se zavrne.

Pravdni stranki trpita vsaka svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je tožencu naložilo, da se mora izseliti iz dvosobnega stanovanja št. 54 v šestem nadstropju stanovanjske stavbe v Ljubljani. Toženčevo pritožbo je sodišče druge stopnje zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo.

Toženec vlaga revizijo zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava in predlaga razveljavitev sodb nižjih sodišč in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje. Solastnika spornega stanovanja, iz katerega naj bi se toženec izselil, sta dva, vendar pa je izpraznitev zahteval le eden od njiju. Ta torej ni aktivno legitimiran za sprožitev tega postopka. Drugi solastnik stanovanja, toženčeva mati, tožencu dovoljuje bivanje v stanovanju. To je toženec uveljavljal že v pritožbi proti sodbi sodišča prve stopnje, vendar sodišče druge stopnje do teh navedb ni zavzelo stališča. Obvelja, da ima za brezplačno bivanje v stanovanju toženec izrecno dovoljenje enega od solastnikov. Pri tem gre za boniteto, ki jo tožencu nudi njegova mati.

Tožeča stranka je na revizijo odgovorila in predlagala njeno zavrnitev, Državno tožilstvo Republike Slovenije pa se o njej ni izjavilo (tretji odstavek 390. člena Zakona o pravdnem postopku iz 1977, v nadaljevanju ZPP).

Revizija ni utemeljena.

Po določbi prvega odstavka 375. člena ZPP mora sodišče druge stopnje presoditi navedbe pritožbe, ki so odločilnega pomena. Revizija očita izpodbijani sodbi, da ni zavzela stališča do pritožbene trditve, da bivanje v spornem stanovanju tožencu dovoljuje njegova mati kot solastnica stanovanja; to pa naj bi imelo za posledico ugotovitev, da v stanovanju biva zakonito. Očitek - sicer izražen v okviru revizijskega razloga bistvenih kršitev določb pravdnega postopka - pomeni v resnici grajo pravne presoje: problem aktivne legitimacije in zatrjevanje, da toženec v stanovanju živi brez pravne podlage, je namreč osrednje vprašanje v tej pravdi. Opisani problem pa je izpodbijana sodba analizirala in na zastavljenja vprašanja argumentirano odgovorila. Zatrjevane procesne kršitve ji torej ni mogoče utemeljeno očitati.

Revizijsko sodišče se tudi v celoti strinja s sprejeto pravno podlago, temelječo na določbah Zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih (ZTLR) in Stanovanjskem zakonu (SZ). Po določbi 43. člena ZTLR je vsak od solastnikov upravičen sam proti osebi, ki zaseda stanovanje brez pravnega naslova, vložiti tožbo za izpraznitev.

Solastniki imajo pravico skupno upravljati stvar (prvi odstavek 15. člena ZTLR). Po določbi tretjega odstavka navedenega 15. člena oddaja solastne stvari v zakup (najem) spada med posle, ki presegajo okvir rednega upravljanja, zaradi česar en solastnik ne more stvari oddati v najem brez soglasja drugega. Ob predpostavki idealnih solastninskih deležev, ki naj bi jih tožnik in toženčeva mati imela na spornem stanovanju, torej dovoljenje toženčeve matere tožencu, da lahko biva v stanovanju, temu brez tožnikovega soglasja ne daje pravne podlage za zakonito prebivanje. To je tudi osrednja točka pravne razlage, po kateri je mogoče po 58. členu SZ tožencu naložiti izpraznitev stanovanja. Zato je bilo treba revizijo kot neutemeljeno zavrniti.

Izrek o stroških revizijskega postopka temelji na določbah 154., 155. in 166. člena ZPP. Tožena stranka trpi stroške revizije, ker z njo ni uspela, tožeča stranka pa stroške odgovora nanjo, ker z navedbami v njem k odločitvi ni prispevala.