Jedro

Postopek odmere nadomestila je bil uveden po uradni dolžnosti potem, ko je upravni organ, pristojen za izdajo odmerne odločbe, prejel inšpekcijsko odločbo, izdano na podlagi 152. člena ZGO-1. Vrhovno sodišče je v svojih odločbah že večkrat pojasnilo, da je v takih primerih upravni organ vezan na inšpekcijsko odločbo.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je Upravna enota Maribor odločila, da sta A.A. in B.B. kot investitorja dolžna plačati nadomestilo za degradacijo in uzurpacijo prostora zaradi nelegalne gradnje lesenega bivalnega objekta v tlorisni izmeri 5 m x 4 m z nadstreškom v tlorisni izmeri 4 m x 3 m in lesenega objekta za rejo živali v tlorisni izmeri 10 m x 4 m z lesenim nadstreškom v tlorisni izmeri 4 m x 4 m, oba zgrajena na zemljišču parc. št. 2868/1 in 3026/3 k.o. ..., v znesku 2.359,60 EUR in sicer v 12 obrokih (I. In II. točka izreka). Iz obrazložitve je razvidno, da je organ navedeno odločitev sprejel v postopku po petem odstavku 157. člena Zakona o graditvi objektov (ZGO-1). Pri odmeri nadomestila je upošteval obseg nedovoljene gradnje, kot je bil ugotovljen z inšpekcijsko odločbo št. 06122-305/2011/10 z dne 18. 6. 2012 in ob upoštevanju dejstva, da se citirana zemljišča po Odloku o razglasitvi naravnih znamenitosti na območju Občine Maribor nahajata v območju naravne vrednote lokalnega pomena – NS 27 Gozd naravni spomenik – Stražun. Navaja tudi, da je glede na pripombe inšpekcijskih zavezancev na terenskem ogledu dne 24. 10. 2012 in 2. 7. 2014 ugotovil, da sta bila obravnavana lesena objekta zgrajena do tretje gradbene faze ter da se lesena objekta uvrščata med nezahtevne objekte. Izračun stopnje degradacije in uzurpacije prostora pa je bil ob upoštevanju ugotovitev terenskega ogleda in ob upoštevanju kriterijev za izračunavanje stopnje degradacije in uzurpacije kot izhajajo iz 22. člena Uredbe o kriterijih za izračunavanje višine nadomestila za degradacijo in uzurpacijo prostora in o načinu njegovega plačila (Uredba) določen v višini 336,06 točk. Pojasnjeno je bilo tudi, da okoliščina, da je tožeča stranka objekt porušila, na odmero nadomestila za degradacijo in uzurpacijo prostora ne vpliva.

2. Tožena stranka je v pritožbenem postopku potrdila odločitev upravnega organa prve stopnje. Pojasnila je tudi, da je upoštevajoč dejstvo, da je organ prve stopnje postopek odmere nadomestila za degradacijo in uzurpacijo prostora začel pred uveljavitvijo novele Uredbe (Uredba/2014), bilo potrebno končati postopek po takrat veljavnih predpisih, razen v delu, ki se nanaša na plačilne pogoje, kjer je upoštevajoč določbo 26. člena Uredbe/2014 ugodil zahtevi tožeče stranke za obročno plačilo nadomestila za degradacijo in uzurpacijo prostora.

3. Tožnik v tožbi ugovarja izpodbijani odločitvi, saj navedenega zneska ni sposoben poravnati. Prejema nizko invalidsko pokojnino v višini 340,00 EUR, s katero se težko preživlja. Prosi za odpis tega zneska oz. smiselno za odpravo izpodbijane odločbe.

4. Tožena stranka na tožbo ni odgovorila, je pa poslala upravne spise.

5. Tožba ni utemeljena.

6. Po presoji sodišča je izpodbijana odločitev pravilna in zakonita, sodišče soglaša tudi z razlogi, s katerimi sta upravna organa prve in druge stopnje utemeljila svojo odločitev, zato se sodišče nanje izrecno sklicuje (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu, ZUS-1). V zvezi s tožbenimi ugovori pa dodaja:

7. ZGO-1 v petem odstavku 157. člena določa, da upravni organ odločbo o odmeri nadomestila za degradacijo in uzurpacijo prostora izda po uradni dolžnosti, če sam v postopku izdaje gradbenega dovoljenja ugotovi nezakonit poseg v prostor, ali ko prejme odločbo gradbenega inšpektorja, izdano na podlagi 152. do vključno 155. člena ZGO-1. V obravnavani zadevi je bil postopek odmere nadomestila uveden po uradni dolžnosti potem, ko je upravni organ, pristojen za izdajo odmerne odločbe, prejel inšpekcijsko odločbo, izdano na podlagi 152. člena ZGO-1. Vrhovno sodišče je v svojih odločbah že večkrat pojasnilo, da je v takih primerih upravni organ vezan na inšpekcijsko odločbo (odločbe Vrhovnega sodišča X Ips 5/2006, X Ips 879/2006, X Ips 1551/2006, X Ips 1795/2006, X Ips 87/2014). V odločbi X Ips 1551/2006 z dne 17. 2. 2010 je tudi sprejelo stališče, da kasnejša odstranitev oz. sanacija nelegalnega posega v prostor, za katerega je bila izdana inšpekcijska odločba, na odmero nadomestila na vpliva.

8. Čeprav tožeča stranka v tožbi ne ugovarja izračunu nadomestila, sodišče kljub vsemu pojasnjuje, da je v obravnavanem primeru bilo z odločbo gradbenega inšpektorja Inšpektorata RS za promet, energetiko in prostor, Območne enote Maribor – Muska Sobota št. 06122-305/2011/10 z dne 18. 6. 2012 ugotovljeno, da je tožeča stranka kot eden izmed dveh inšpekcijskih zavezancev na zemljiščih s parc. št. 2868/1 in 3026/3 k.o. ... zgradila dva nelegalna lesena objekta in sicer lesen bivalni objekt v tlorisni izmeri 5 m x 4 m z nadstreškom v tlorisni izmeri 4 m x 3 m ter leseni hlev v tlorisni izmeri 10 m x 4 m z lesenim nadstreškom v tlorisni izmeri 4 m x 4 m. Navedena odločba je bila v skladu s 146. členom ZGO-1 izvršljiva, iz spisnih podatkov pa izhaja, da je ta odločba postala tudi pravnomočna in je bila s tem tožeči stranki pravnomočno naložena odstranitev nelegalne gradnje. Kot izhaja iz izpodbijane odločbe, je organ prve stopnje pri odmeri upošteval tudi pripombe tožeče stranke na terenskem ogledu dne 24. 10. 2012 in 2. 7. 2014 glede zgrajenosti nedovoljene gradnje, kot tudi glede uvrstitve nelegalno zgrajenih objektov glede na veljavno Uredbo o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje.

9. Tožena stranka je tudi pravilno upoštevala navedbe tožeče stranke, ki se nanašajo na njeno finančno nezmožnost plačila odmerjenega nadomestila in pri tem uporabila določbo 26. člena Uredbe/2014 ter naložila inšpekcijskima zavezancema plačilo v 12. obrokih.

10. Glede na to, da obveznost odmere in plačila nadomestila za degradacijo in uzurpacijo prostora velja za vse (še vedno) nesanirane posege v prostor, ugotovljene v inšpekcijskem postopku, sodišče kot neutemeljene zavrača tožbene ugovore glede odpisa navedenega nadomestila.

11. Sodišče je upoštevaje vse navedeno zato tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo.