Jedro

Sodišče ob odločanju o predlogu za začetek postopka poenostavljene prisilne poravnave ni dolžno vsebinsko presojati posameznih dejanskih predpostavk iz predloga in priloženih prilog. Do teh predpostavk se je dolžno opredeliti samo v primeru konkretiziranih in dokazno podprtih ugovorov upnika o zlorabi pravic dolžnika. Tovrstne ugovore lahko uveljavlja tako v predhodnem kot tudi v glavnem postopku insolventnosti.

Izrek

Zahteva za varstvo zakonitosti se zavrže.

Obrazložitev

**Dosedanji tek postopka**

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom začelo postopke poenostavljene prisilne poravnave nad dolžnikom. Pritožba proti sklepu ni bila vložena.

2. Vrhovno državno tožilstvo (v nadaljevanju VDT) v zahtevi za varstvo zakonitosti (v nadaljevanju zahteva) uveljavlja bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz prvega in drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Trdi, da sodišče prve stopnje pri presoji formalnih procesnih predpostavk dolžnikovega predloga za začetek postopka poenostavljene prisilne poravnave ni uporabilo drugega odstavka 7. člena ZPP v zvezi s 3. členom ZPP, kar bi lahko vplivalo na pravilnost in zakonitost njegove odločitve. Ta kršitev je po mnenju VDT prerasla tudi v v bistveno kršitev določb postopka v pomenu 6. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Predlaga, da Vrhovno sodišče zahtevi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

3. Dolžnik je odgovor na zahtevo vložil po svojem zakonitem zastopniku, direktorju A. A. Skladno s tretjim odstavkom 86. člena ZPP lahko stranka v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi opravlja pravdna dejanja samo po pooblaščencu, ki je odvetnik, kar pa ne velja v primeru, kadar ima stranka ali njen zakoniti zastopnik opravljen pravniški državni izpit (četrti odstavek 86. člena ZPP). Ker dolžnik ni zatrjeval še manj pa dokazal, da ima njegov zakoniti zastopnik opravljen pravniški državni izpit, Vrhovno sodišče šteje, da dolžnik odgovora na zahtevo ni vložil (drugi odstavek 91. člena ZPP).

**O dovoljenosti zahteve**

4. Po določbi prvega odstavka 367.a člena v zvezi z določbo tretjega odstavka385. člena ZPP se lahko zahteva vloži, če je od odločitve Vrhovnega sodišča mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse.

5. VDT (smiselno) predlaga odločitev o vprašanju (konkretnega vprašanja zahteva ne zastavi), ali je sodišče prve stopnje pri odločitvi o začetku postopka poenostavljene prisilne poravnave nad dolžnikom zagrešilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz prvega oziroma drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi z določbami Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP), ker ni opravilo presoje, ali ima dolžnik namen razpolagati s svojim zahtevkom za začetek postopka poenostavljene prisilne poravnave v nasprotju z namenom tega instituta (2. točka 136. člena ZFPPIPP v zvezi z drugim odstavkom 221.b člena ZFPPIPP).

6. Zahteva za varstvo zakonitosti ni dovoljena.

7. Zahteva za varstvo zakonitosti je del sistema izrednih pravnih sredstev v civilnem postopku, ki je, enako kot dopuščena revizija, namenjena zagotavljanju objektivne koristi (med drugim poenotenju sodne prakse), ki presega konkreten primer in interese konkretnih strank. Vrhovnemu sodišču omogoča, da se izreka o zadevah, upoštevaje merila pomembnosti pravnega vprašanja, v katerih revizija sicer ni mogoča.1

8. Zahtevo za varstvo zakonitosti tožilstvo vloži, če so izpolnjeni pogoji iz prvega odstavka 367.a člena ZPP (tretji odstavek 385. člena ZPP). Po prvem odstavku 367.a člena ZPP Vrhovno sodišče dopusti revizijo, če je od njegove odločitve mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse. Vrhovno sodišče dopusti revizijo zlasti v primerih, če gre za pravno vprašanje, glede katerega odločitev sodišča druge stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča, ali če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodne prakse Vrhovnega sodišča ni, še zlasti, če sodna praksa višjih sodišč ni enotna, ali če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodna praksa Vrhovnega sodišča ni enotna.

9. Vrhovno sodišče je že v več zadevah poudarilo, da je odločitev o tem, ali zahteva vsebuje za pravni red kot celoto pomembna pravna vprašanja, prepuščena Vrhovnemu sodišču. Kadar je presodilo, da pogoji iz 367.a člena ZPP niso izpolnjeni, je zahtevo za varstvo zakonitosti zavrglo.2

10. Na vprašanje, ki ga smiselno zastavlja zahteva, je Vrhovno sodišče že odgovorilo v sklepu III Ips 112/2016 z dne 19. 5. 2017.3 V čem naj bi se okoliščine obravnavane zadeve razlikovale od okoliščin v zadevi III Ips 112/2016, v obeh primerih namreč VDT zatrjuje zlorabo pravic dolžnika z vložitvijo predloga za začetek postopka poenostavljene prisilne poravnave in z njo povezano dolžnost presoje sodišča, VDT ne obrazloži. 11. Ker je Vrhovno sodišče glede pravnega vprašanja, ki ga izpostavlja zahteva za varstvo zakonitosti, že zavzelo stališče, pomembnost le-tega ni izkazana. Ob ugotovitvi neizpolnjenosti pogojev iz 367.a člena ZPP je Vrhovno sodišče zahtevo zavrglo (377. člen v povezavi z drugim odstavkom 391. člena ZPP).

12. Senat je sklep sprejel soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).

1 Sklep VS RS II Ips 284/2017 z dne 5. 4. 2018. 2 Sklep VS RS II Ips 284/2017 z dne 5. 4. 2018 s sklicevanjem na odločbe VS RSII Ips 138/2016 z dne 8. 9. 2016, III Ips 76/2014 z dne 25. 11. 2015, II Ips 175/2015 z dne 12. 11. 2015 ter III Ips 77/2015 z dne 29. 9. 2015. 3 „Sodišče ob odločanju o predlogu za začetek postopka poenostavljene prisilne poravnave ni dolžno vsebinsko presojati posameznih dejanskih predpostavk iz predloga in priloženih prilog. Do teh predpostavk se je dolžno opredeliti samo v primeru konkretiziranih in dokazno podprtih ugovorov upnika o zlorabi pravic dolžnika. Tovrstne ugovore lahko uveljavlja tako v predhodnem kot tudi v glavnem postopku insolventnosti.“ Iz podatkov tega spisa izhaja, da je upnik DUTB d.d. v pritožbi zoper sklep St 1181/2021 z dne 3. 9. 2021 o potrditvi poenostavljene prisilne poravnave uveljavljal tudi ugovor zlorabe pravic. Sodišče druge stopnje je s sklepom Cst 418/2021 z dne 10. 11. 2021 sklep o potrditvi poenostavljene prisilne poravnave razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje novo odločanje. V novem odločanju se bo moralo sodišče po napotilu sodišča druge stopnje opredeliti tudi do upnikovega očitka o zlorabi pravic poenostavljene prisilne poravnave.