Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Sodišče je vezano na tožbeni zahtevek in njegovo dejansko podlago. Zato naj v zvezi s tožničinim zahtevkom za plačilo polovice kupnine od prodanega avtomobila ugotovi, če sporni avtomobil spada v skupno premoženje razvezanih zakoncev. Če bo ugotovilo, da avtomobil ne spada v skupno premoženje zakoncev, potem naj se ne spušča v delitev premoženja. Če je avtomobil spadal v skupno premoženje pravdnih strank in je bilo to že razdeljeno, potem naj upošteva njuno voljo in naj se ne spušča v način delitve. V kolikor pa skupno premoženje še ni bilo razdeljeno, potem ga morata zakonca najprej razdeliti v celoti, bodisi sporazumno, bodisi v pravdnem postopku, vendar na podlagi ustreznega tožbenega zahtevka.
Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.
Sodišče prve stopnje je s sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek za plačilo 315.000,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 15.1.1993 dalje in sklenilo, da mora tožnica povrniti tožencu njegove pravdne stroške v znesku 80.707,00 SIT. Tožničinemu predlogu za oprostitev plačila sodnih taks ni ugodilo.
Proti taki sodni odločbi se je pritožila tožnica, ki uveljavlja vse tri pritožbene razloge po določilu 353. člena Zakona o pravdnem postopku. Navaja, da sodišče prve stopnje svoje odločbe ni obrazložilo tako, da bi jo bilo mogoče preizkusiti, saj gre za čisto matematično obdelavo. Sodišču očita kontradiktornosti ko ugotavlja, da je bil toženčev dohodek "za petino večji od tožničinega, nato da je veliko zaslužil izven delovnega časa in to je dovolj, da se kompenzira odpeljano vozilo oz. polovični delež tožnice".
Pritožnica podaja svoj izračun deležev na skupnem premoženju, po katerem naj bi ji šlo še 167.000,00 tolarjev po cenah iz septembra 1992. Pritožba je utemeljena.
Ker tožeča stranka navaja, da se pritožuje proti odločbi, je sodišče druge stopnje kljub temu, da obrazlaga samo pritožbo proti sodbi, po določilu 365. člena Zakona o pravdnem postopku preizkusilo tudi sklep o oprostitvi plačila sodnih taks. Glede slednjega ni našlo nobenega izmed razlogov, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, zato je pritožbo proti sklepu o zavrnitvi predloga za oprostitev plačila sodnih taks potrdilo. Pri tem se v celoti sklicuje na razloge, ki jih je sodišče prve stopnje navedlo na predzadnji in zadnji strani odločbe.
V zvezi s pritožbo proti sodbi pa ugotavlja, da tožnica ni zahtevala delitve skupnega premoženja zakoncev. Svoj tožbeni zahtevek za plačilo 315.000,00 tolarjev opira le na zatrjevano dejstvo, da prodani avtomobil znamke Golf JGL diesel, letnik 1985 spada v skupno premoženje, ki je bilo že razdeljeno. Zato bi moralo sodišče prve stopnje, ki je po določilu 2. in 186. člena Zakona o pravdnem postopku vezano na tožbeni zahtevek in njegovo dejansko podlago, ugotavljati če je to res. Ugotoviti bi moralo torej, ali sta si pravdni stranki res razdelili vse svoje skupno premoženje in kdaj ter lastninsko naravo spornega avtomobila. Če ta (deloma ali v celoti) spada v skupno premoženje zakoncev, potem bi moralo ugotoviti, kako sta se sporazumela glede uporabe in morebitne prodaje avtomobila. Da bo sodišče prve stopnje lahko razčistilo navedeno, bo moralo v novem dokaznem postopku natančneje zaslišati predvsem obe pravdni stranki.
Če bo ugotovilo, da avtomobil ne spada v skupno premoženje zakoncev, potem naj se ne spušča v delitev premoženja. Če je avtomobil spadal v skupno premoženje pravdnih strank in je bilo to že razdeljeno, potem naj upošteva njuno voljo in naj se ne spušča v način delitve. V kolikor pa skupno premoženje še ni bilo razdeljeno, potem ga morata zakonca najprej razdeliti v celoti, bodisi sporazumno, bodisi v pravdnem postopku, vendar na podlagi ustreznega tožbenega zahtevka.
Ker torej sodišče prve stopnje ni pravilno uporabilo materialnega prava in zato ni dovolj popolno in pravilno ugotovilo dejanskega stanja, je pritožbeno sodišče po določilu 370. člena Zakona o pravdnem postopku ugodilo pritožbi in zadevo vrnilo prvostopenjskemu sodišču. Pri svojem odločanju je uporabilo procesna pravila Zakona o pravdnem postopku (Ur. list SFRJ št. 4/77-27/90 in RS št. 55/92), od materialnopravnih pravil pa pridejo v poštev predvsem določila Zakona o obligacijskih razmerjih (Ur. list SFRJ št. 29/78, 39/85 in 57/89) in določila Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (Ur. list SRS št. 14/89-prečiščeno besedilo). Navedeni zakoni se uporabljajo na podlagi prvega odstavka 4. člena Ustavnega zakona za izvedbo Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti republike Slovenije (Ur. list SRS št. 1/91-I), v povezavi s 1. členom Ustavnega zakona za izvedbo Ustave Republike Slovenije (Ur. list RS št. 33/91-I).