Jedro

Zapuščinsko sodišče mora celostno ugotoviti zapustnikovo premoženje. Glede nepremičnine, to je glede stanovanja, je sodišče prve stopnje razpolagalo z identifikacijsko označbo predmetnega stanovanja, zato bi moralo tudi v izreku glede te nepremičnine navesti to nepremičnino s podatki iz zemljiške knjige. Takšno ugotovitev bi sodišče prve stopnje napravilo iz predloženega zemljiškoknjižnega izpiska, za predmetno stanovanje št. 1191 in bi tudi glede tega stanovanja moralo nato odrediti potrebne vpise v zemljiško knjigo

Izrek

Pritožbi se ugodi, sklep sodišča prve stopnje se v točkah II., III. in IV. izreka razveljavi in se v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

1. S sklepom D 194/2021 z dne 9. 6. 2021 je sodišče prve stopnje v izpodbijanem delu sklenilo: ″II. Zapuščina po doslej znanih podatkih obsega: - celotni solastniški delež zapustnika na nepremičnini - stanovanju v izmeri 43,96 m2, ki se nahaja v pritličju stanovanjske stavbe ..., ki ga je zapustnik pridobil v last na podlagi kupoprodajne pogodbe za nepremičnino z dne 3. 2. 2006 in dodatka h kupoprodajni pogodbi za nepremičnino z dne 24. 2. 2006, sklenjenih med prodajalcem T. d. o. o., ..., MŠ ..., in kupcema D. D., ..., EMŠO ..., in S. P., ..., EMŠO ..., v vrednosti približno 15.000,00 EUR, - denarna sredstva na transakcijskem računu pri S. d. d., št. računa SI56 ..., v višini 86,85 EUR, - osebni avtomobil znamke Renault Express 1.4, letnik 1993, reg. št. CE ..., v približni vrednosti 100,00 EUR. III. Za dediče na podlagi zakona se razglasijo: 1. vdova S. D., ..., 2. sin G. D., ..., 3. hči N. D., ..., 4. sin B. D., ..., - vsak do 1/4 zapuščine. IV. Na podlagi razpolaganj dedičev z dednimi deleži: 1. se na predlog upravičenega predlagatelja po predložitvi verige zemljiškoknjižnih listin pri zapustniku solastnem deležu nepremičnine stanovanju v izmeri 43,96 m2, ki se nahaja v pritličju stanovanjske stavbe ..., ki ga je zapustnik pridobil v last na podlagi kupoprodajne pogodbe za nepremičnino z dne 3. 2. 2006 in dodatka h kupoprodajni pogodbi za nepremičnino z dne 24. 2. 2006, sklenjenih med prodajalcem T. d. o. o., ..., MŠ ..., in kupcema D. D., ..., EMŠO ... in S. P., ..., EMŠO ... - vpiše lastninska pravica na ime: S. D., roj. ..., ..., - do 2/4 zapustniku solastnega deleža na nepremičnini; G. D., roj. ..., ..., N. D., roj. ..., ..., - za vsakega do 1/4 zapustniku solastnega deleža na nepremičnini; 2. so s/z: - denarnimi sredstvi na transakcijskem računu pri S. d. d., št. računa SI56 ..., - osebnim avtomobilom znamke Renault Express 1.4, letnik 1993, reg. št. CE ..., upravičeni razpolagati: S. D., roj. ..., ..., - do 2/4 premoženja; G. D., roj. ...,..., N. D., roj. ..., ..., - vsak do 1/4 premoženja.‶ Sodišče prve stopnje je v obrazložitvi zapisalo, da je obseg in vrednost zapuščine ugotovilo na podlagi zbrane spisovne dokumentacije in navedb strank. Glede stanovanja je ugotovilo, da le-to ni vpisano v zemljiško knjigo, zato ni odredilo vknjižbe odločitve po zapuščinskem sklepu glede te nepremičnine. Sodišče pa je ugotovilo, da kupca, to je pokojni in sedanja dedinja S. D., nista pridobila v last celotne nepremičnine oziroma posameznega dela in tudi ne enakih deležev. Zapuščinsko sodišče je zato odločilo, da zapuščina obsega celotni solastniški delež zapustnika na obravnavani nepremičnini, pri čemer se do višine deleža ni posebej opredeljevalo. Glede premičnega premoženja sodišče, v obrazložitvi njegovega obsega in deleža ni ugotovilo in obrazložilo. Pri odločitvi pa je še upoštevalo dedne izjave posameznih dedičev.

2. Zoper takšno odločitev se pritožuje dedinja S. D. – žena pokojnega. Pritožbo podaja iz vseh pritožbenih razlogov iz člena 338 ZPP. Mnenja je, da bi sodišče prve stopnje na podlagi posadne listine in na podlagi pogodbe med T. d.o.o. in kupcema lahko ugotovilo, da sta skupaj z možem oziroma takratnim izvenzakonskim partnerjem kupila predmetno stanovanje in sicer vsak do ½ celote. Sodišče pa je o tem vprašanju nepravilno odločilo, saj je zapisalo, da je predmet zapuščine celotni solastniški delež zapustnika na tem stanovanju, pri čemer ni upoštevalo, da je predmet zapuščine le polovica tega stanovanja, katerega dela je lastnik postal pokojni. Sodišče pa je tudi nepravilno ugotovilo obseg vsega zapustnikovega premoženja, saj ni upoštevalo dejstva, da sta pokojni in pritožnica bila zakonca. Zato bi moralo tudi glede premičnega premoženja in denarnih sredstev odločiti, da je predmet dedovanja le polovica tega premičnega premoženja, ker je polovica tega premoženja, skladno s 74. členom Družinskega zakonika (DZ) skupna lastnina zakoncev, njena solastnina pa je ½. V zapuščinski masi bi tako morala biti samo ½ solastniškega deleža na vozilu in na denarju, na bančnem računu pokojnika.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Po določbi člena 165 Zakona o dedovanju (ZD) mora zapuščinsko sodišče ves čas postopka gledati na to, da se pravice strank čim prej ugotovijo in zavarujejo. Sodišče vzame v presojo vsak predlog prizadetih oseb, ki ga te dajo pisno ali ustno. Po prvem odstavku 207. člena ZD mora v zapuščinskem postopku sodišče obravnavati vsa vprašanja, ki se nanašajo na zapuščino, zlasti pa pravico do dediščine, velikost dednega deleža in pravico do volila. Po določbi 2. točke drugega odstavka 214. člena ZD mora sklep o dedovanju vsebovati navedbo nepremičnin s podatki iz zemljiških knjig ter navedbo premičnin, sklicujoč se na popis. Glede nepremičnine, to je glede stanovanja, je sodišče prve stopnje razpolagalo z identifikacijsko označbo predmetnega stanovanja, zato bi moralo tudi v izreku glede te nepremičnine navesti to nepremičnino s podatki iz zemljiške knjige. Takšno ugotovitev bi sodišče prve stopnje napravilo iz predloženega zemljiškoknjižnega izpiska, za predmetno stanovanje št. 1191 in bi tudi glede tega stanovanja moralo nato odrediti potrebne vpise v zemljiško knjigo. Neutemeljeno sicer pritožnica navaja, da se sodišče ni opredelilo do solastniškega deleža zapustnika na nepremičnini. Iz podatkov v spisu, to je iz kupoprodajne pogodbe med prodajalcem T. d.o.o., ... in tudi iz posadne listine M. d.o.o. izhaja, da se bo na podlagi te posadne listine do ½ na predmetnem stanovanju knjižila lastninska pravica na sedanjo dedinjo, to je na takratno kupovalko po kupni pogodbi S. P., sedaj D. Predmet dedovanja je tako druga polovica stanovanja, to je celotni solastniški delež zapustnika na tej nepremičnini, to je ½ stanovanja v izmeri 43,96 m2, po pripadajočem ID znaku, ki ga mora vpisati sodišče prve stopnje. Tako se izkaže, da bo mogoče na solastni polovici tega stanovanja vknjižiti solastninsko pravico na dediče S. D. do 2/4 tega zapustnikovega solastnega deleža na tej nepremičnini ter za G. D. in N. D. za vsakega do ¼ zapustnikovega solastnega deleža na tej nepremičnini, na podlagi verige sklenjenih pravnih poslov.

5. V tem delu pritožba tako ne bi bila v celoti utemeljena, vendar pa mora sodišče prve stopnje celostno ugotoviti ves obseg zapustnikovega premoženja. Sodišče prve stopnje je razpolagalo s podatkom, kot to izhaja iz uvoda sklepa, da je dedinja S. D. zakonska žena pokojnega in bi to dejstvo moralo upoštevati pri določitvi obsega premičnega premoženja zapustnika, ki ga sestavljajo denarna sredstva na transakcijskem računu in osebni avtomobil. Pritožnica v pritožbi opozarja na to, da je žena pokojnega in, da sta pri delitvi premoženja deleža zakoncev na skupnem premoženju enaka. V zapuščinski masi bi torej morala biti samo ½ solastniškega deleža na vozilu in na denarju, na bančnem računu pokojnika. Sklep sodišča prve stopnje o razlogih za odločitev kot je vsebovana v točki IV.2. izreka sklepa nima razlogov o odločilnih dejstvih in tako sklepa sodišča prve stopnje v tem delu ni mogoče preizkusiti. V tem delu je tako sklep sodišča prve stopnje obremenjen z absolutno bistveno kršitvijo določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s členom 42 ZNP-1 in členom 163 ZD.

6. V novem postopku bo sodišče prve stopnje glede na navodila sodišča druge stopnje moralo pravilno ugotoviti celoten obseg zapustnikovega premoženja in dedne deleže dedičev, skladno s prej citiranimi določbami ZD in sprejeti ustrezno odločitev po določbah prej citiranih členov ZD (člen 362 ZPP). Odločitev sodišča druge stopnje temelji na določbi 3. točke prvega odstavka 365. člena ZPP v zvezi s členom 42 ZNP-1. 7. Izrek o pritožbenih stroških je odpadel, ker jih stranke tega postopka niso priglasile.

1 Glej aktualne podatke iz zemljiške knjige za predmetno nepremičnino.