Jedro

Kot določa drugi odstavek 20. člena ZOdv, se plačilo in stroški obračunavajo po odvetniški tarifi, ki velja na dan odločanja, če ni za posamezne primere z odvetniško tarifo drugače določeno. Z besedno zvezo "dan odločanja" pa gre razumeti dan zaključka glavne obravnave pred sodiščem prve stopnje, saj se po tem dnevu tudi določajo časovne meje pravnomočnosti sodbe, s katero je bilo odločeno o tožbenem zahtevku, ne pa dan odločanja o višini stroškov, kot napačno šteje pritožba.

Izrek

I.Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II.Tožena stranka sama krije svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom tožeči stranki (v nadaljevanju tožnici) naložilo, da je dolžna v roku 15 dni povrniti 2.278,73 EUR stroškov postopka v korist proračuna Republike Slovenije (RS), skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po poteku 15-dnevnega roka za plačilo.

2.Zoper citirani sklep vlaga pravočasno pritožbo tožena stranka (v nadaljevanju toženka). Sklep izpodbija iz razloga zmotne uporabe materialnega prava. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da priznani znesek stroškov tožene stranke v višini 2.278,73 EUR nadomesti z zneskom 4.470,23 EUR. Navaja, da v predmetni zadevi sodišče prve stopnje ne bi smelo uporabiti določbe petega odstavka 17. člena Zakona o odvetništvu (v nadaljevanju ZOdv) v različici, kot je veljala do 26. 4. 2023, ko je bil navedeni predpis spremenjen z Zakonom o spremembi in dopolnitvi Zakona o odvetništvu1 (v nadaljevanju novela ZOdv-G), temveč bi moralo uporabiti novo različico te določbe, v skladu s katero gre odvetniku v primeru brezplačne pravne pomoči nagrada v celoti. Stroške postopka je sicer priglasila še pred uveljavitvijo noveliranega petega odstavka 17. člena ZOdv, vendar bi moralo sodišče prve stopnje uporabiti tisto različico sporne določbe ZOdv, ki je veljala v času odločanja o višini stroškov, ne pa v času priglasitve stroškov. Sklicuje se tudi na določbo tretjega odstavka 46. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) in v tej zvezi navaja, da iz nje izhaja, da je dolžna tožnica vrniti v državni proračun celoten znesek, ne pa zgolj polovice. Poleg tega izpostavlja, da je kot upravičenka do brezplačne pravne pomoči priglasila stroške v postopku brezplačne pomoči po začetku veljave novele ZOdv-G, v tistem postopku pa je bilo odločeno z upoštevanjem noveliranega petega odstavka 17. člena ZOdv. Priglaša pritožbene stroške.

3.Tožnica na pritožbo ni odgovorila.

4.Pritožba ni utemeljena.

5.Pritožbeno sodišče preizkusi sklep sodišča prve stopnje v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi, pri tem pa pazi po uradni dolžnosti na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) in na pravilno uporabo materialnega prava (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP).

6.Pritožbeni preizkus pokaže, da sodišče prve stopnje ni zagrešilo uradno upoštevnih kršitev določb postopka2 in da je na ugotovljeno dejansko stanje3 pravilno uporabilo materialno pravo, kot bo obrazloženo v nadaljevanju.

7.Pritožbeno ni sporno, da je tožnica v predmetni pravdi propadla, ker je bil njen tožbeni zahtevek s sodbo sodišča prve stopnje II P 59/2022 z dne 11. 4. 2023, ki je bila potrjena s sodbo Višjega sodišča v Mariboru I Cp 699/2023 z dne 6. 2. 2024, pravnomočno zavrnjen in da je bila v skladu s III. točko omenjene prvostopenjske sodbe dolžna toženki v celoti povrniti stroške postopka.4 Pritožbeno tudi ni sporno, da je imela toženka odobreno brezplačno pravno pomoč v obliki zastopanja po odvetnici, da je navedena odvetnica priglasila stroške postopka 30. 3. 2023, da je sodišče prve stopnje o temelju stroškov v skladu s četrtim odstavkom 163. člena ZPP odločilo pred 26. 4. 2023, ko se je začela uporabljati sporna določba petega odstavka 17. člena ZOdv,5 in da je o njihovi višini odločilo po začetku uporabe sporne določbe petega odstavka 17. člena ZOdv (in sicer z izpodbijanim sklepom). Kot pravilno navaja pritožba, z novelo ZOdv-G spremenjen peti odstavek 17. člena ZOdv določa, da je odvetnik upravičen do povračila celotnih stroškov postopka, ne pa zgolj do polovice, kot je bilo določeno pred omenjeno novelo.6 Pritožbeno sporno je, kateri trenutek je relevanten za odmero priglašenih odvetniških stroškov.

8.Neutemeljeno je pritožbeno naziranje, da je treba pri odločanju o stroških postopka upoštevati pravila, ki so veljala v času odmere stroškov. Pritožbeno sodišče pritrjuje stališču sodišča prve stopnje, da je pri odmeri stroškov odločilen dan priglasitve stroškov, in sicer v predmetni zadevi datum 30. 3. 2023, ko je bila končana glavna obravnava. Kot določa drugi odstavek 20. člena ZOdv, se plačilo in stroški obračunavajo po odvetniški tarifi, ki velja na dan odločanja, če ni za posamezne primere z odvetniško tarifo drugače določeno. Z besedno zvezo "dan odločanja" pa gre razumeti dan zaključka glavne obravnave pred sodiščem prve stopnje,7 saj se po tem dnevu tudi določajo časovne meje pravnomočnosti sodbe, s katero je bilo odločeno o tožbenem zahtevku, ne pa dan odločanja o višini stroškov, kot napačno šteje pritožba.8 Po mnenju sodišča druge stopnje višina stroškov, ki jih ena stranka mora povrniti drugi, ne more biti odvisna od tega, koliko časa je sodišče prve stopnje potrebovalo, da je v skladu s četrtim odstavkom 163. člena ZPP odločilo o višini stroškov, ki so bili priglašeni še v času prej veljavne določbe petega odstavka 17. člena ZOdv, temveč od trenutka odločanja o glavni stvari. To pa je dan zaključka glavne obravnave.

9.Nova ureditev petega odstavka 17. člena ZOdv po noveli G, na podlagi katere odvetniku za brezplačno pravno pomoč pripada polna nagrada, se je pričela uporabljati 26. 4. 2023, zato je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da toženki, ki je stroške priglasila prej (t.j. ob zaključku glavne obravnave 30. 3. 2024) pripada polovična nagrada, kot je določal pred novelo ZOdv-G veljavni peti odstavek 17. člena ZOdv. Sodišče prve stopnje je v 7. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa tudi pravilno priznalo priglašene stroške. Zato so neutemeljena toženkina pritožbena izvajanja, da je tožnica dolžna v korist proračuna RS namesto 2.278,73 EUR povrniti4.470,23 EUR stroškov.

10.Sodni odločbi VSL sklep IV Cp 1372/2020 z dne 12. 8. 2020 in VSM sklep I Cp 570/2019 z dne 29. 8. 2019, na katera se sklicuje pritožba, s predmetno zadevo nista primerljivi, ker se nanašata na spremembo vrednosti odvetniške točke iz 0,459 EUR na 0,60 EUR, kot je bilo določeno s Sklepom o spremembi vrednosti odvetniške točke,9 in na vprašanje, ali je za določitev vrednosti odvetniške točke odločilen datum začetka ali datum zaključka postopka pred sodiščem prve stopnje, kar pomeni, da razlage sporne določbe petega odstavka 17. člena ZOdv ne obravnavata (prav tako ne podajata razlage drugega odstavka 20. člena ZOdv). Enako velja za načelno pravno mnenje Vrhovnega sodišča z dne 13. 12. 2006, na katerega se sklicuje pritožba, saj se navedeno načelno mnenje nanaša na vprašanje začetka teka zakonskih zamudnih obresti od sodnih stroškov, ne obravnava pa pritožbeno spornega vprašanja, kateri trenutek je odločilen za odmero priglašenih odvetniških stroškov, če ima stranka odobreno brezplačno pravno pomoč za odvetniško zastopanje.

11.Toženkino pritožbeno sklicevanje na to, da ji je služba za brezplačno pravno odvetniške stroške priznala v celoti, ne pa zgolj v polovičnem deležu kot sodišče prve stopnje, je neupoštevno, saj tožnica v tistem postopku ni mogla sodelovati, zato je tista odločitev ne more vezati. Sicer pa je služba za brezplačno pravno pomoč vezana na iste predpise o odmeri stroškov, kot sodišče, ki odloča o glavni stvari,10 zato so neutemeljena pritožbena izvajanja, da ZBPP določa plačilo odvetnika v polnem, ne le polovičnem, znesku.

12.Po pojasnjenem je sodišče druge stopnje neutemeljeno pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).

13.Izrek o stroških pritožbenega postopka temelji na prvem odstavku 165. člena ZPP. Toženka nosi sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka, ker s pritožbo ni uspela (prvi odstavek 154. člena ZPP).

-------------------------------

1Ur. l. RS št. 130/22.

2Pritožba kršitev določb postopka ne uveljavlja, zato je pritožbeno sodišče opravilo zgolj uradni preizkus, ki uradoma upoštevnih kršitev določb postopka ni pokazal.

3Pritožba ni bila vložena iz razloga zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, zato ga pritožbeno sodišče ni preverjalo.

4V skladu s 163. členom ZPP je namreč sodišče prve stopnje v sodbi odločilo zgolj o temelju stroškov, ne pa o višini.

5Novela ZOdv-G je bila objavljena v Uradnem listu RS št. 130/2022 z dne 11. 10. 2022 in je v prehodni določbi 3. člena določala, da se spremenjeni peti odstavek 17. člena zakona začne uporabljati šest mesecev od uveljavitve tega zakona, do uveljavitve tega zakona pa je prišlo petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, kot izhaja, iz končne določbe 4. člena navedene novele. To pomeni, da se je spremenjeni peti odstavek 17. člena zakona začel uporabljati 26. 4. 2023.

6Z novelo ZOdv-G je bil namreč črtan prvi stavek petega odstavka 17. člena ZOdv, ki se je glasil: "Odvetnik, postavljen po uradni dolžnosti, in odvetnik, ki izvaja storitve brezplačne pravne pomoči, je upravičen do plačila za svoje delo v višini polovice zneska, ki bi mu pripadal po odvetniški tarifi."

7Tako VDSS sodba Pdp 429/2023 z dne 21. 2. 2024.

8Naziranje v VDSS sklepu Pdp 342/2023 z dne 15. 06. 2023, ki pritrjuje pritožbi, je napačno.

9Uradni list RS, številka 22/2019.

10V skladu s tretjim odstavkom 46. člena ZBBP o višini in obsegu stroškov, ki jih mora nasprotna stranka namesto stranki, ki je upravičena do brezplačne pravne pomoči, povrniti v korist proračuna Republike Slovenije, odloči pristojno sodišče po določbah o povrnitvi stroškov postopka.