Jedro

V sodni praksi je bilo že večkrat zavzeto stališče, da neupoštevanje vloge, ki jo stranka pošlje sodišču dan pred prvim narokom oziroma vloge, ki jo stranka vloži (ali prebere (diktira na zapisnik)) na prvem naroku, ne predstavlja kršitve pravic do izjave in obravnavanja pred sodiščem, če je bila stranka v naprej opozorjena na takšno posledico. Na tak način je stranka deležna vsaj tistega minimuma varstva (njene pravice do izjave in obravnavanja pred sodiščem), ki ji ga nudi sodišče pri prekluziji na poziv (drugi odstavek 286. člena in prvi odstavek 286.a člena ZPP), to pa je, da jo sodišče (kadarkoli, vendar vnaprej) izrecno opozori na njeno dolžnost dovolj zgodnje predložitve vlog sodišču tudi v primerih iz četrtega odstavka 286.a člena ZPP in na posledice zamude (peti odstavek 286.a člena ZPP).

Zamude, ki so nastale zaradi težav v komuniciranju med odvetnikom in stranko, gredo v breme stranke.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje potrdi.

II. Pravdni stranki sami nosita svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani, opr. št. VL 57460/2016-2 z dne 1.6.2016, v celoti razveljavilo tudi v 1. in 3. odstavku izreka ter zavrnilo tožbeni zahtevek, da je tožena stranka dolžna tožeči plačati znesek 949.597,25 EUR s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi in ji povrniti stroške celotnega postopka (1. točka izreka izpodbijane sodbe). Odločilo je še, da je tožeča stranka v roku 15 dni dolžna toženi stranki povrniti pravdne stroške v višini 5.159,54 EUR, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka tega roka dalje do plačila (2. točka izreka izpodbijane sodbe).

2. Zoper navedeno sodbo se v celoti iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami, ZPP) pravočasno pritožuje tožeča stranka. Višjemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da njenemu tožbenemu zahtevku v celoti ugodi. Podredno predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, izpodbijano sodbo razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Priglasila je pritožbene stroške.

3. Pritožba tožeče stranke je bila vročena toženi stranki, ki v pravočasnem odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev in naložitev stroškov pritožbenega postopka tožeči stranki.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Tožeča in tožena stranka sta dne 8.8.2012 sklenili Pogodbo o poslovnem sodelovanju (v nadaljevanju: pogodba),1 skladno s katero je tožena stranka odkupila blagovni znamki X. reševanje podatkov in X. data recovery (in ju na osnovi te pogodbe registrira in zaščiti na svoje ime za področje Slovenije in držav članic EU). Dogovorili sta se, da kupnina za franšizo za obdobje 5 let znaša 50.000,00 EUR, po preteku tega obdobja pa preidejo franšiza ter blagovni znamki v trajno last tožene stranke (1. in 2. alineja 2. člena pogodbe). Poleg navedenega je tožeča stranka na toženo brezplačno prenesla še opremo za potrebe servisa in reševanja podatkov z drobnim inventarjem ter zalogo rezervnih delov, kar vse je že amortizirano in za tožečo stranko brez vrednosti (3. alineja 2. člena pogodbe). Prav tako je tožeča stranka toženi odstopila stranke na omenjenem področju, bazo le-teh in vse spletne domene (5., 15. in 16. alineja 2. člena pogodbe). Tožeča stranka se je zavezala toženi nuditi tudi tehnično pomoč (vseh pet let sodelovanja) in podporo pri reševanju podatkov, tako da bi bil prenos znanj na toženo stranko kar najbolj uresničen (4. alineja 2. člena pogodbe). Po drugi strani se je tožena stranka zavezala skrbeti za ugled in uspešno nadaljevanje dejavnosti reševanja podatkov ter tožeči stranki za obdobje petih let plačevati provizijo od ustvarjene razlike v ceni,2 ki se izračuna od ustvarjenega prihodka od reševanja podatkov, zmanjšanega za strošek dela ljudi na tem področju, strošek materiala in strošek podizvajalcev; v zvezi s tem mora tožena stranka tožeči mesečno pošiljati obračun stroškov in prihodkov ter tožeči stranki omogočiti vpogled v vse poslovne dokumente predmetne dejavnosti (6., 10., 12. in 13. alineja 2. člena pogodbe). Nadalje je tožeča stranka toženi ravno tako predala pravice v zvezi s produktom „Paket reševanja podatkov“ skupaj s spletno aplikacijo za registracijo ter orodjem za izdelavo škatlic za ceno 5,00 EUR na paket, računano od prodane količine paketov (licenčnina), pri čemer se prihodek od prodaje ne šteje v prihodek od storitev reševanja podatkov (9. alineja 2. člena pogodbe). Končno je tožena stranka prevzela še vso zastarano in odpisano računalniško zalogo tožeče stranke, od katere se iztržena kupnina deli med strankama v razmerju 50:50, po pretečenih 6 mesecih pa se neprodana zaloga zavrže (17. alineja 2. člena pogodbe). V primeru kršenja dogovora, če bi tožena stranka delo opravljala nevestno ali malomarno, ima tožeča stranka po predhodnem opozorilu pravico prekiniti sodelovanje in poiskati novega partnerja, kateremu se tožena stranka zavezuje po nabavni ceni 50.000,00 EUR odprodati franšizo skupaj z vso opremo, bazo vseh poslovnih strank ter spletno domeno (6. alineja 2. člena pogodbe).

6. Tožeča stranka je v dopolnitvi tožbe3 navedla, da je toženo stranko dne 30.4.2013 opozorila na nevestno opravljanje dejavnosti (saj tožena stranka primerov, ki jih ni mogla rešiti, kljub večkratnim opozorilom ni poslala v reševaje tožeči stranki), dne 7.5.2013 na kršenje pravice do vpogleda v poslovne dokumente, dne 14.5.2013 na malomarno vodenje dejavnosti, dne 20.5.2013 na neučinkovitost pri reševanju podatkov in neizpolnjevanje obveznosti do strank ter dne 23.5.2013 na neracionalno porabo in investicije.4 Ker tožena stranka kršitev ni odpravila, je tožeča stranka dne 3.6.2013 odstopila od zadevne pogodbe ter toženi stranki prepovedala uporabo intelektualne lastnine, know-howa, opreme, orodja, baze strank, starih nerešenih primerov, spletne domene, e-maila, telefonskih številk in R-Paketa.5 Zahtevala je vrnitev franšize skupaj z opremo, telefonsko številko, e-mailom, spletno domeno, starimi primeri za reševanje podatkov ter R-Paketom,6 in sicer vse v skladu s pogoji v pogodbi. Ker tožena stranka tega ni storila, tožnica zahteva od nje za odkup in stalno lastništvo franšize znesek 592.953,81 EUR, za škodo zaradi nevračila diskov s starimi primeri (ker bi se s tem lahko povečal prihodek franšize) znesek 23.374,57 EUR, za škodo zaradi nezakonite uporabe franšize od junija 2013 do marca 2016 (ker tožeča stranka ne more predati franšize novemu partnerju) skupno znesek 322.499,09 EUR ter zaradi nevrnjenih računskih in ostalih pisarniških strojev oziroma naprav znesek 10.768,78 EUR. Za navedeno je tožeča stranka toženi izstavila račune,7 katerih plačilo vtožuje v tem postopku.

7. Tožena stranka je v odgovoru na dopolnitev tožbe8 zavrnila očitke o kršitvi pogodbe kot povsem pavšalne in neutemeljene. Pojasnila je, da je plačala pogodbeno določen znesek 50.000,00 EUR za znak X. reševaje podatkov oziroma X. data recovery, opremo in seznam strank, da tožeči stranki redno plačuje provizijo in pošilja mesečne obračune.9 Trdila je, da je tožeči stranki vpogled v njeno poslovanje ves čas na voljo ter da je pooblaščenec in nadzornik tožeče stranke A. A. ugotovil odličnost tožene stranke na področju reševanja podatkov in nikakršnih nepravilnosti pri poslovanju ali plačevanju provizije. Nadalje je navajala, da tožeča stranka kljub prejemanju provizije ni nudila dogovorjene tehnične pomoči in podpore oziroma izobraževanja in uvajanja. Obrazložila je, da v nasprotju z zagotovili tožeče stranke, da naj bi mesečni promet že ob začetku toženkinega opravljanja te dejavnosti znašal okoli 20.000 EUR, je ta znašal le okoli 11.000 EUR, ter da je kljub odsotnosti tehnične pomoči in podpore sama uspela povečati realizacijo za kar 36,9 %, tako da je dejavnost razvila in ta sedaj raste, pri čemer tožeča stranka na drugi strani ni predložila nikakršnih podatkov o njenem prometu oziroma prometu njenega pravnega prednika v Republiki Sloveniji. Prav tako je pojasnila, da nosilcev podatkov (diskov) proti volji njihovih lastnikov ne more pošiljati tožeči stranki v ZDA, še posebej, ker je tožeča stranka več poslanih diskov izgubila, ostalih primerov pa ni rešila, zaradi česar so bili odjemalci storitev tožene stranke zelo nezadovoljni. Tožena stranka tako še vedno v celoti izpolnjuje pogodbo in tožeča stranka od nje ne more odstopiti, saj razlogi za to, ki jih pavšalno navaja, niso podani. Opozorila je še na nesklepčnost tožbe. Izpostavila je, da pogodba v primeru odstopa določa, da tožena stranka franšizo z vso opremo in bazo strank odproda novemu partnerju, ki ga poišče tožeča stranka, in sicer po nabavni ceni 50.000,00 EUR, vendar tožeča stranka ni ravnala na tak način, niti ni sama odkupila navedenega in tožena stranka omenjene kupnine ni prejela. Ravno tako je opomnila, da se skladno s pogodbo zastarana in odpisana računalniška zaloga, ki se ne proda, po 6 mesecih zavrže. Končno je tožena stranka nasprotovala še višini zahtevka, kot povsem nepojasnjeni, samovoljni, z ničemer izkazani in nepreverljivi.

8. Navedena vloga tožene stranke (odgovor na dopolnitev tožbe) je bila tožeči stranki vročena dne 13.10.2016.10 Sodišče prve stopnje je razpisalo poravnalni narok in prvi narok za glavno obravnavo v tem gospodarskem sporu za dne 18.1.2019 ter hkrati pravdni stranki posebej opozorilo, da morata pripravljalne vloge poslati dovolj zgodaj, da jih bo mogoče vročiti nasprotni stranki pravočasno pred narokom, tako da zaradi zagotovitve pravice nasprotne stranke do izjavljanja ne bo potrebna preložitev naroka (četrti odstavek 286.a člena ZPP11), kot tudi, da se bodo v nasprotnem primeru vloge upoštevale le, če jih stranka predhodno brez svoje krivde ni mogla predložiti, ali če njihova dopustitev po presoji sodišča ne bi zavlekla reševanja spora, pri čemer enako ravno tako velja za navedbe na samem naroku (peti odstavek 286.a člena ZPP).12 Tipizirano vabilo na narok skupaj z navedenim opozorilom je tožeča stranka prejela dne 12.12.2018.13 Tožeča stranka je nato na zgoraj povzete toženkine navedbe iz odgovora na dopolnitev tožbe odgovorila s pripravljalno vlogo na 27 straneh, datirano na dan 14.1.2019,14 ki jo je po faksu poslala sodišču prve stopnje šele dne 17.1.2019 brez prilog,15 izvirnik te vloge s prilogami (A49 do A88 spisa) v zadostnem številu izvodov pa je prinesla neposredno na sam prvi narok dne 18.1.2019.16 V zvezi s tem se je pooblaščenec tožeče stranke skliceval na to, da z zakonitim zastopnikom tožeče stranke ni mogel vzpostaviti stika, ker je bil ta na potovanju, kjer je imel omejen dostop do interneta. Sodišče prve stopnje omenjene pripravljalne vloge tožeče stranke s prilogami (v nadaljevanju vloga z dne 17.1.201917) ni upoštevalo, saj je presodilo, da je tožeča stranka ravnala v nasprotju s pozivom po četrtem odstavku 286.a člena ZPP ter da niso podani pogoji za upoštevanje takšnih vlog in listin iz petega odstavka 286.a člena ZPP. Posledično je kot neprerekanim sledilo navedbam tožene stranke iz odgovora na dopolnitev tožbe (drugi odstavek 214. člena ZPP) oziroma je štelo, da tožeča stranka trditvenemu bremenu ni zadostila ter je njen tožbeni zahtevek kot neutemeljen zavrnilo.

9. Namen prekluzij je v pospešitvi, koncentraciji in racionalizaciji postopka ter zagotovitvi pravice strank do sojenja v razumnem roku, kar zahteva na eni strani discipliniranje strank, da sodišču pravočasno ponudijo procesno gradivo, na drugi pa skrbno pripravo sodišča na konkreten spor. Ustavno sodišče RS je ocenilo sistem prekluzij ne le za skladen z ustavo, temveč kot nujen za zagotovitev učinkovitega in vsebinsko kakovostnega sodnega varstva,18 spremembe prekluzij, uvedene z novelo ZPP-D, pa kot odpravo sistemske pomanjkljivosti, ki je bila v tem, da ZPP pred tem ni dajal zadostnih možnosti za zagotovitev koncentracije glavne obravnave; ob tem je Ustavno sodišče RS poudarilo, da se s tem povečuje možnost sodišča, da okvir in vodenje postopka prilagaja okoliščinam in značilnostim vsakega posameznega primera.19 Določbi 286. in 286.a člena ZPP se torej medsebojno dopolnjujeta in nista v nekem hierarhičnem razmerju, kot to zmotno meni tožeča stranka. Ob omenjeni poudarjeni možnosti prilagajanja okvira in vodenja postopka okoliščinam in značilnostim vsakega posameznega primera se zastopa stališče, da je sistem prekluzij po ZPP prožen in sorazmeren ter upošteva realnost pravde, ki je „živ“ mehanizem.20 Ker je v obravnavanem primeru v času odločanja o razpisu poravnalnega in prvega naroka za glavno obravnavo preteklo že več kot dve leti od vročitve takrat zadnje pripravljalne vloge (t. j. toženkinega odgovora na dopolnitev tožbe) tožeči stranki,21 se je sodišče prve stopnje utemeljeno odločilo za uporabo določb četrtega in petega odstavka 286.a člena ZPP. V sodni praksi je bilo že večkrat zavzeto stališče, da neupoštevanje vloge, ki jo stranka pošlje sodišču dan pred prvim narokom oziroma vloge, ki jo stranka vloži (ali prebere (diktira na zapisnik)) na prvem naroku, ne predstavlja kršitve pravic do izjave in obravnavanja pred sodiščem, če je bila stranka v naprej opozorjena na takšno posledico. Na tak način je stranka deležna vsaj tistega minimuma varstva (njene pravice do izjave in obravnavanja pred sodiščem), ki ji ga nudi sodišče pri prekluziji na poziv (drugi odstavek 286. člena in prvi odstavek 286.a člena ZPP), to pa je, da jo sodišče (kadarkoli, vendar vnaprej) izrecno opozori na njeno dolžnost dovolj zgodnje predložitve vlog sodišču tudi v primerih iz četrtega odstavka 286.a člena ZPP in na posledice zamude (peti odstavek 286.a člena ZPP).22 23 Ravno to je (kot že zgoraj pojasnjeno) sodišče prve stopnje tudi storilo,24 zato po presoji pritožbenega sodišča v obravnavanem primeru ne gre za nedopustno omejevanje pravic tožeče stranke iz 22. in 23. člena Ustave RS (Ur. l. RS, št. 33/91-I s spremembami, v nadaljevanju Ustava).

10. Tožeča stranka, ki je zadevno pripravljalno vlogo poslala sodišču po faksu šele dan pred prvim narokom, izvirnik te vloge s prilogami v zadostnem številu izvodov pa je nato prinesla neposredno na sam narok, je nedvomno ravnala v nasprotju z izrecnim opozorilom sodišča prve stopnje in določbo četrtega odstavka 286.a člena ZPP. Gre namreč za obsežno in kompleksno vlogo (na 27 straneh) s številnimi novimi navedbami o dejstvih ter številnimi dokazi (A49 do A88 spisa), zato ni mogoče razumno pričakovati, da bi se lahko tožena stranka o vsem tem izrekla že kar na prvem naroku, zaradi česar bi bila gotovo potrebna njegova preložitev.25 Ni moč slediti pritožbenim navedbam, da naj tožena stranka na prvem naroku niti ne bi zahtevala roka za odgovor na tožničino vlogo z dne 17.1.2019. S tem, ko je tožena stranka uveljavljala nedopustnost omenjene tožničine vloge glede na opozorilo sodišča prve stopnje in določbo četrtega odstavka 286.a člena ZPP,26 je hkrati (smiselno) zatrjevala, da bo potrebna preložitev naroka, da se ji zagotovi ustrezen rok za odgovor na to vlogo.

11. Pravilna je presoja sodišča prve stopnje, da v obravnavanem primeru ni podan pogoj nekrivde iz petega odstavka 286.a člena ZPP. Upravičenih razlogov za prepozno predložitev vloge z dne 17.1.2019 tožeča stranka ni navedla. Tožeča stranka je imela na voljo dovolj časa za pravočasno predložitev vloge - t. j. dovolj zgodaj pred prvim narokom dne 18.1.2019, tako da zaradi zagotovitve pravice nasprotne stranke do izjavljanja ne bi bila potrebna njegova preložitev. K predložitvi vloge je bila (ne da bi za to potrebovala poziv sodišča) smiselno poklicana že po prejemu odgovora na dopolnitev tožbe dne 13.10.2016,27 najkasneje pa bi se s prejemom tipiziranega vabila in izrecnega opozorila po četrtem v zvezi s petim odstavkom 286.a člena ZPP dober mesec pred narokom dne 12.12.201828 morala zavedati, da se izteka čas, ko se o navedbah tožene stranke v odgovoru na dopolnitev tožbe še lahko dovolj zgodaj izjavi.29 Iz navedb tožeče stranke na omenjenem naroku izhaja, da pri pripravljalni vlogi z dne 17.1.2019 ne gre za dejstva in dokaze, s katerimi bi se seznanila šele tik pred tem narokom.30 Zgolj težave v komunikaciji med tožničinim pooblaščencem in njenim zakonitim zastopnikom zaradi potovanja slednjega, na katerem naj bi imel omejen dostop do interneta, pa ne predstavljajo upravičenega razloga in sklicevanje nanje ni utemeljeno. Zamude, ki so nastale zaradi težav v komuniciranju med odvetnikom in stranko, gredo v breme stranke.31 Po podelitvi pooblastila se tako medsebojni dogovori in sama komunikacija med stranko in njenim pooblaščencem presoja kot njuno notranje razmerje, ki navzven nima nobenega vpliva, predvsem pa nima nobenega vpliva na sodišče.32 Prav tako je tožeča stranka vedela, da je po svojem pooblaščencu vložila tožbo (oziroma predlog za izvršbo) v predmetni zadevi ter da bo zato potrebna njena procesna aktivnost, zato bi ob potrebni skrbnosti (še zlasti glede na to, da gre za pravno osebo iz ZDA in da je ob izostanku drugačnih trditev njen zakoniti zastopnik vedel, da bo nekaj časa odsoten33 zaradi potovanja) morala zagotoviti nemoteno in potrebno komunikacijo s svojim pooblaščencem.34 Vse pojasnjeno velja smiselno enako tudi glede tožničinih predlogov za preložitev prvega naroka,35 v katerih je uveljavljala vsebinsko enake razloge - t. j. težave v komunikaciji med njenim pooblaščencem in zakonitim zastopnikom.36 Ob tem pritožbeno sodišče še dodaja, da je sodišče prve stopnje prvi narok razpisalo dovolj zgodaj, tako da je tožeči stranki ostalo dovolj časa za pripravo nanj (drugi odstavek 280. člena ZPP) ter za pravočasno predložitev zadevne vloge,37 pooblaščenec tožeče stranke pa se je prvega naroka tudi udeležil, zato očitana absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ni podana.38

12. Ob upoštevanju doslej pojasnjenega je prav tako očitno, da bi dopustitev tožničine vloge z dne 17.1.2019 zavlekla reševanje spora (peti odstavek 286.a člena ZPP).39 Na to presojo ne morejo vplivati tožničine navedbe, da bi bil v primeru dopustitve njene vloge z dne 17.1.2019 potreben še en narok že zaradi zaslišanja njenega zakonitega zastopnika. Namreč ravno zaradi dopustitve predmetne vloge bi bila nedvomno potrebna preložitev naroka, ali bi bilo ob tem treba še zaslišati stranke oziroma priče, pa bi bilo odvisno od navedb in dokazov, ki bi jih (lahko) podala tožena stranka v odgovoru na to vlogo. Nepotrebno je tožničino špekuliranje, zakaj sodišče prve stopnje ni vabilo njenega zakonitega zastopnika na zaslišanje na prvi narok dne 18.1.2019. Sodišče prve stopnje je o tem odločalo na podlagi stanja spisa v času vabljenja strank.40 Potem, ko je tožena stranka obrazloženo in dokazno podprto zavrnila vse tožničine očitke, pavšalne in deloma nesklepčne navedbe v dopolnitvi tožbe ne zadoščajo več in jih z izvajanjem dokazov ni mogoče konkretizirati oziroma popraviti,41 zato bi zaslišanje zakonitega zastopnika tožeče stranke pomenilo dokaz v informativne namene, ki ga tako teorija kot sodna praksa štejeta za nedovoljen dokaz.42 43

13. Deloma nesklepčna44 dopolnitev tožbe ne predstavlja formalno pomanjkljive vloge,45 zaradi česar sodišče prve stopnje ni bilo dolžno pozivati tožeče stranke na njeno dopolnitev po 108. členu ZPP.46 Neutemeljene so nadalje tudi pritožbene navedbe o materialnem procesnem vodstvu. Sodišče prve stopnje je na prvem naroku dne 18.1.2019 pravilno opomnilo tožečo stranko, da v primeru, ko že nasprotna stranka opozori na pomanjkljivo trditveno podlago, ni naloga sodišča, da spodbuja stranko, naj dopolni pomanjkljive navedbe,47 48 ob tem pa je imela tožeča stranka, kot je bilo že pojasnjeno, več kot dovolj časa, da bi pomanjkljivosti, ki jih je izpostavila tožena stranka, lahko odpravila in odgovorila na ostale navedbe tožene stranke.

14. Glede na vse zgoraj obrazloženo je sodišče prve stopnje imelo podlago za to, da zadevne vloge, ki mu jo je tožeča stranka posredovala po faksu dan pred razpisanim prvim narokom oziroma jo je nato prinesla v izvirniku s prilogami v zadostnem številu izvodov neposredno na sam narok, ne upošteva. Ker je bila tožeča stranka glede navedb v tej pripravljalni vlogi že v postopku na prvi stopnji prekludirana, jih tudi pritožbeno sodišče ne sme upoštevati, zato je odveč njihovo ponavljanje v pritožbi.49 50

15. Posledično je trditveno breme o pravno relevantnih dejstvih za utemeljenost zahtevka ostalo na tožeči stranki, ki mu ob konkretiziranem in obrazloženem nasprotovanju tožene stranke ni zadostila. Glede na to je potrebno zaključiti, da tožena stranka ni kršila zadevne pogodbe, zaradi česar niso podani pogoji za odstop tožeče stranke od pogodbe (6. alineja 2. člena pogodbe) in da ta še vedno velja ter da jo tožena stranka ves čas izpolnjuje (plačala je pogodbeno določen znesek 50.000,00 EUR za franšizo oziroma za znak X. reševaje podatkov, znak X. data recovery, opremo in seznam strank ter redno plačuje provizijo in pošilja obračune). Tožeča stranka zato ni imela podlage, da toženi stranki prepove uporabo zadevne intelektualne lastnine, know-howa, opreme, orodja, baze strank, starih nerešenih primerov, spletne domene, e-maila, telefonskih številk in R-Paketa oziroma, da zahteva njihovo vrnitev. Iz teh razlogov prav tako ni mogoče govoriti o domnevni odškodninski odgovornosti zaradi nevračila diskov s starimi primeri in zaradi nezakonite uporabe franšize. Enako v pogodbi, ki ni razdrta, ni podlage za to, da bi lahko tožeča stranka od tožene, ki je že plačala pogodbeno dogovorjeni znesek za franšizo oziroma za znak X. reševaje podatkov, znak X. data recovery, opremo in seznam strank ter redno plačuje provizijo, zahtevala še plačilo 592.953,81 EUR za dokončni odkup franšize, kot ravno tako ne, da bi lahko po preteku 6 mesecev zaradi nevrnitve po pogodbi predanih računskih in ostalih pisarniških strojev ter naprav zahtevala plačilo kakršnegakoli zneska (17. alineja 2. člena pogodbe). Tudi sicer je tožena stranka utemeljeno opozorila, da sta pravdni stranki v pogodbi za primer odstopa od nje uredili medsebojna razmerja, in sicer na način, da tožena stranka franšizo z vso opremo in bazo strank odproda novemu partnerju, ki ga poišče tožeča stranka, po nabavni ceni 50.000,00 EUR (6. alineja 2. člena pogodbe),51 pri čemer bi bilo ob toženkinih navedbah, da tožeča stranka ni ravnala na tak način in da ni prejela omenjene kupnine, trditveno (in dokazno) breme o nasprotnem na tožeči stranki. Tožena stranka je nadalje utemeljeno opomnila še, da se skladno s pogodbo zastarana in odpisana računalniška zaloga, ki se ne proda, po 6 mesecih zavrže (17. alineja 2. člena pogodbe). Ob vsem tem pa je po toženkinem konkretiziranem prerekanju višine zahtevka ta ostala povsem nepojasnjena in nepreverljiva, kar v vsakem primeru narekuje njegovo celotno zavrnitev.52 Tako se izpodbijana odločitev sodišča prve stopnje izkaže kot pravilna.

16. S tem je pritožbeno sodišče odgovorilo na pravno odločilne pritožbene razloge (1. odstavek 360. člena ZPP). V kolikor tožeča stranka morebiti na kakšno pritožbeno navedbo ni dobila izrecnega odgovora, pa ta izhaja iz konteksta celotne obrazložitve,53 kar zadošča, saj lahko iz obrazložitve te odločbe v zadostni meri spozna, kateri razlogi so vodili pritožbeno sodišče k njegovi odločitvi.54

17. Ker torej pritožbeni razlogi niso utemeljeni, in ker pritožbeno sodišče ob preizkusu izpodbijane sodbe po uradni dolžnosti v skladu z 2. odstavkom 350. člena ZPP tudi ni ugotovilo uradoma upoštevnih kršitev, je o pritožbi odločilo, kot je razvidno iz I. točke izreka te sodbe (353. člen ZPP).

18. O stroških pritožbenega postopka je pritožbeno sodišče odločilo v skladu s 1. odstavkom 165. člena ter 1. odstavkom 154. člena in 155. člena ZPP. Tožeča stranka s pritožbo ni uspela, tožena stranka pa z odgovorom na pritožbo v ničemer ni prispevala k dodatni razjasnitvi zadeve, zato pravdni stranki krijeta sami svoje stroške pritožbenega postopka.

1 Priloga A36 spisa oziroma list. št. 22 do 27 spisa. 2 Od ustvarjene razlike v ceni tožeči stranki prvi dve leti pripada 67,5 %, tretje leto 50 %, četrto leto 32,5 % in peto leto 15 % (11. alineja 2. člena pogodbe). 3 Dopolnitev tožbe z dne 12.9.2016 na red. št. 13 spisa. V obravnavanem primeru se je postopek začel kot izvršba na podlagi verodostojne listine in se je po ugovoru dolžnika nadaljeval po pravilih pravdnega postopka. V takšnem primeru se predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine obravnava kot tožba (2. odstavek 62. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju, (Ur. l. RS, št. 51/98 s spremembami, ZIZ)). Ker predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine po svoji naravi ne vsebuje navedbe dejstev in dokazov, na katere se opira tožbeni zahtevek ter torej nima vseh potrebnih sestavin tožbe (180. člen ZPP), je sodišče prve stopnje tožečo stranko s sklepom z dne 25.7.2016 (red. št. 6 spisa) pozvalo, da tožbo v roku 15 dni ustrezno dopolni. 4 Opomini v prilogah A42 do A46 spisa. 5 Dopisa z dne 3.6.2013 in z dne 10.6.2013 na list št. 41 in 42 spisa oziroma v prilogah A41 in A40 spisa. 6 Dopis z dne 3.6.2013 na list. št. 41 spisa oziroma v prilogi A41 spisa. 7 Priloga A47 spisa. 8 Red. št. 16 spisa. 9 Priloge B1 do B54 spisa. 10 Vročilnica na red. št. 17 spisa. 11 Ne glede na to, da določbe 286.a člena ZPP z novelo E (Ur. l. RS, št. 10/17) v relevantnem delu niso bile bistveno spremenjene, pritožbeno sodišče pojasnjuje, da se za presojo pravočasnosti vlog strank in očitkov o postopkovnih kršitvah sodišča prve stopnje v obravnavanem primeru uporabljajo določbe ZPP, kot so veljale do uveljavitve novele E (t. j. ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 do vključno 6/2017), saj se je (prvostopenjski) postopek začel 1.6.2016, kar je pred začetkom uporabe omenjene novele (14. 9. 2017; 132. člen novele ZPP-E), zato se je po določbi 1. odstavka 125. člena novele E postopek pred sodiščem prve stopnje dokončal po določbah do tedaj veljavnega ZPP. Postopek pred sodiščem druge stopnje pa že poteka po določbah ZPP, kot veljajo po noveli E, saj je bila sodba sodišča prve stopnje izdana po začetku uporabe omenjene novele (3. odstavek 125. člena novele E; enako npr. sodbi Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. I Cpg 605/2019 z dne 16.7.2020 in opr. št. I Cpg 786/2019 z dne 21.4.2020 ter sklep Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. I Cpg 128/2018 z dne 21.2.2018). 12 Red. št. 24 spisa. 13 Vročilnica na red. št. 24 spisa. 14 Red. št. 32 spisa. 15 Red. št. 30 spisa. 16 Red. št. 31 spisa. 17 Pritožbeno sodišče v izogib nejasnostim za navedeno vlogo tožeče stranke enako kot sodišče prve stopnje uporablja izraz vloga z dne 17.1.2019. 18 Odločba Ustavnega sodišča RS, opr. št. Up-2443/08-22 z dne 7.10.2009. 19 Odločba Ustavnega sodišča RS, opr. št. U-I-164/09-13 z dne 4.2.2010. 20 Npr. sodba in sklep Vrhovnega sodišča RS, opr. št. II Ips 288/2015 z dne 23.5.2016. 21 Vabilo na poravnalni in prvi narok za glavno obravnavo je datirano z dnem 11.12.2018 (red. št. 24 spisa), toženkin odgovor na dopolnitev tožbe pa je tožeča stranka prejela dne 13.10.2016 (vročilnica na red. št. 17 spisa). 22 Npr. sklep Višjega delovnega in socialnega sodišča, opr. št. Psp 589/2015 z dne 10.3.2016 ter sklepi Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. I Cp 472/2014 z dne 15.10.2014, opr. št. II Cp 2587/2011 z dne 15.2.2012 in opr. št. I Cpg 729/2010 z dne 21.9.2010. Enako stališče je zastopano tudi v teoriji - npr. A. Galič, Pravdni postopek, Zakon s komentarjem, GV Založba, Ljubljana 2010, 4. knjiga, str. 235 in 236. 23 V primeru iz 4. odstavka v zvezi s 5. odstavkom 286.a člena ZPP ne gre za t. i. prekluzijo na poziv, zato ni relevantno tožničino opozarjanje na potrebo po konkretiziranosti poziva, pač pa je bistveno, da je stranka tudi v takem primeru v naprej opozorjena na posledice iz 5. odstavka 286.a člena ZPP. 24 Izrecno opozorilo na red. št. 24 spisa. 25 Smiselno npr. sodba Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. I Cpg 123/2013 z dne 27.5.2014, sklep Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. II Cp 2155/2009 z dne 24.2.2010 ter sodba Vrhovnega sodišča RS, opr. št. II Ips 342/2013 z dne 5.2.2015. 26 Zapisnik o naroku za glavno obravnavo z dne 18.1.2019, list. št. 161 spisa. 27 Vročilnica na red. št. 17 spisa. 28 Vročilnica na red. št. 24 spisa. 29 Smiselno npr. sklep Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. I Cpg 729/2010 z dne 21.9.2010. 30 Zapisnik o naroku za glavno obravnavo z dne 18.1.2019, list. št. 160 spisa. 31 Podobno npr. sklep Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. I Cp 2350/2016 z dne 11.1.2017. 32 Npr. sklepi Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. I Cp 146/2019 z dne 13.3.2019, opr. št. I Cp 2350/2016 z dne 11.1.2017, opr. št. III Ip 937/2014 z dne 23.4.2014 in opr. št. I Cpg 379/2014 z dne 12.3.2014 ter sklep Višjega sodišča v Mariboru, opr. št. I Cp 1309/2015 z dne 5.4.2016. 33 V sodni praksi je bilo že večkrat zavzeto stališče, da mora stranka kot gospodarska družba svoje poslovanje organizirati tako, da to nemoteno poteka tudi ob morebitni odsotnosti njenega zakonitega zastopnika (podobno npr. sklep Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. II Cpg 356/2018 z dne 6.6.2018 in sodba Vrhovnega sodišča RS, opr. št. VIII Ips 87/2001 z dne 12.2.2002). 34 Podobno npr. sklep Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. I Cpg 422/2019 z dne 18.9.2019. 35 Red. št. 25, 27, 29 spisa. 36 Podobno npr. sodbi Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. II Cpg 333/2020 z dne 6.7.2020 in opr. št. I Cpg 695/2018 z dne 3.4.2019 ter sklep Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. I Cp 2350/2016 z dne 11.1.2017. 37 Vabilo na prvi narok (razpisan za dne 18.1.2019) skupaj z opozorilom po 4. v zvezi s 5. odstavkom 286.a člena ZPP je tožeča stranka prejela 12.12.2018 (red. št. 24 spisa), tako da je imela (ob upoštevanju da je zadnjo pripravljalno vlogo tožene stranke prejela pred več kot dvema letoma) več kot dovolj časa za pravočasno (v smislu določbe 4. odstavka 286.a člena ZPP) predložitev svoje pripravljalne vloge in pripravo na prvi narok. 38 Smiselno npr. sodba Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. I Cpg 744/2015 z dne 18.8.2015. 39 O razlagi pravnega standarda “zavlečenja” (podaljšanja) postopka glej A. Galič, Pravdni postopek, Zakon s komentarjem, GV Založba, Ljubljana 2010, 4. knjiga, str. 234 in 235. Smiselno enako tudi sodba Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. I Cpg 123/2013 z dne 27.5.2014. 40 To je 11.12.2018 (red. št. 24 spisa). 41 Podobno npr. sodbe Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. II Cpg 629/2019 z dne 12.12.2019, opr. št. I Cpg 198/2018 z dne 6.2.2019, opr. št. II Cpg 878/2018 z dne 14.12.2018 in opr. št. I Cpg 822/2017 z dne 20.6.2018. 42 Npr. sodba Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. I Cpg 871/2011 z dne 13.3.2013 ter sodba Vrhovnega sodišča RS, opr. št. III Ips 12/2004 z dne 15.2.2005. 43 Ker tožničina vloga z dne 17.1.2019 ni upoštevna, vse pojasnjeno v zvezi z dokaznim predlogom za zaslišanje tožničinega zakonitega zastopnika velja tudi ob koncu glavne obravnave oziroma izdaji izpodbijane sodbe. 44 Kot izhaja iz zgoraj povzetih navedb strank in določb pogodbe je tožba po njeni dopolnitvi ostala nesklepčna v delu, v katerem tožeča stranka na podlagi odstopa od pogodbe zahteva od tožene stranke za odkup in stalno lastništvo franšize znesek 592.953,81 EUR ter zaradi nevrnjenih računskih in ostalih pisarniških strojev oziroma naprav znesek 10.768,78 EUR. 45 Trditvena podlaga tožeče stranke v dopolnitvi tožbe vseeno individualizira življenjski primer in tako omogoča identifikacijo zahtevka ter njegovo ločitev od morebitnih drugih zahtevkov (npr. odločba Ustavnega sodišča RS, opr. št. Up-1013/05-19 z dne 6.7.2006), le iz dejstev, ki jih zatrjuje, ne izhajajo (nekatere) pravne posledice, ki jih uveljavlja (npr. sodba in sklep Vrhovnega sodišča RS, opr. št. III Ips 27/2014 z dne 18.2.2015). Vloga je tako lahko popolna, čeprav je nesklepčna (npr. N. Betetto, Pravdni postopek, Zakon s komentarjem, GV Založba, Ljubljana 2010, 1. knjiga, str. 439). 46 Npr. sodba Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. II Cp 1107/2010 z dne 19.5.2010 ter N. Betetto, Pravdni postopek, Zakon s komentarjem, GV Založba, Ljubljana 2010, 1. knjiga, str. 439. 47 Npr. odločbe Vrhovnega sodišča RS, opr. št. III Ips 111/2011 z dne 25.2.2014, opr. št. III Ips 46/2010 z dne 15.10.2013 in opr. št. II Ips 163/2012 z dne 17.1.2013 ter sodbi Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. II Cp 1954/2014 z dne 5.11.2014 in opr. št. II Cpg 384/2015 z dne 21.7.2015. 48 Zapisnik o naroku za glavno obravnavo z dne 18.1.2019, list. št. 160 spisa. 49 Podobno npr. sodba Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. II Cpg 1333/2016 z dne 18.4.2017. 50 Gre za navedbe v 10. točki obrazložitve pritožbe. Tožeča stranka tudi v okviru svojih materialnopravnih stališč pravzaprav prepozno dopolnjuje svoje trditve v smeri neupravičene pridobitve in predpostavk odškodninske odgovornosti, brez katerih ta naziranja ne morejo biti sklepčna. 51 Glede pogodbene ureditve posledic odpovedi pogodbe glej npr. sodbo Vrhovnega sodišča RS, opr. št. III Ips 81/2014 z dne 9.12.2015 ter sodbo Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. I Cpg 84/2016 z dne 10.1.2017. 52 Npr. sodba Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. V Cpg 58/2015 z dne 20.3.2015. 53 Npr. sklep Ustavnega sodišča RS, opr. št. Up-429/01-5 z dne 24.6.2003 (2. točka obrazložitve). 54 Npr. sklep Vrhovnega sodišča RS, opr. št. III Ips 84/2017 z dne 22.5.2018 (29. točka obrazložitve).