U-I-110/95

26.11.1998

S K L E P

Ustavno sodišče je v postopku za oceno ustavnosti in zakonitosti, začetem z zahtevo Sindikata Carinikov Slovenije, ki ga zastopa predsednik konference Sindikata carinikov Vojko Škapin, na seji dne 26. novembra 1998

s k l e n i l o :

Zahteva za oceno ustavnosti in zakonitosti drugega odstavka 2. člena Stanovanjskega pravilnika, ki ga je sprejela Stanovanjska komisija Vlade Republike Slovenije dne 28.9.1994 in dala nanj soglasje Vlada Republike Slovenije 9.12.1994, se zavrže.

O b r a z l o ž i t e v

A.

1.Predlagatelj zahteva ustavnosodno presojo drugega odstavka 2. člena v izreku navedenega Stanovanjskega pravilnika (v nadaljevanju: Pravilnika), ki ni bil objavljen v Uradnem listu Republike Slovenije, kar predlagatelj med drugim uveljavlja kot ustavno sporno. Ob tem tudi meni, da stanovanja, prevzeta od organov in organizacij bivše SFRJ in JLA, niso bila nikoli službena. Z Uredbo o izvedbi privatizacije stanovanjskih hiš in stanovanj, prevzetih od organov in organizacij bivše SFRJ in JLA (Uradni list RS, št. 61/92 - v nadaljevanju: Uredba) je bila urejena le izvedba privatizacije teh stanovanj. Vlada oziroma njena Stanovanjska komisija pa naj bi z izpodbijanim pravilnikom brez zakonskega pooblastila spreminjala status teh stanovanj iz najemnih v službena. Protiustavna in nezakonita naj bi bila tudi uporaba tega pravilnika za stanovanja, ki so bila dodeljena že leta 1991. Čeprav sicer Pravilnik uporabe za nazaj ne določa, je Stanovanjska komisija tudi tem najemnikom (carinikom) vsiljevala v podpis pogodbe za službena stanovanja z grožnjo izselitve, čeprav se sama ni držala Stanovanjskega zakona (Uradni list RS, št. 18/91-I, 19/91-I pop., 9/94 - odl.US, 21/94, 22/94 - odl.US, 23/96, 24/96 - odl.US, 44/96 - odl.US - v nadaljevanju: SZ), ki obvezuje stanodajalca na sklenitev stanovanjske pogodbe v določenem roku.

2.Vlada je v odgovoru na zahtevo opozorila, da iz zahteve ni razvidno niti s katerimi določbami Ustave in SZ naj bi bila izpodbijana določba Pravilnika v nasprotju. Po mnenju Vlade je Pravilnik akt internega poslovanja, zato tudi ni potrebna njegova objava v Uradnem listu. Vlada pojasnjuje, da gre za stanovanja, ki so na območju Slovenije. Čeprav pravno formalno še ni bilo urejeno pravno nasledstvo premoženja bivše SFRJ, se zanj uporablja teritorialno načelo in se tako glede statusa nepremičnin uporablja zakon države, kjer ta leži. V Sloveniji ureja stanovanjska razmerja SZ, ki se je začel uporabljati 18.10.1991. Ker je Uredba uredila le privatizacijo stanovanj, se glede ostalih stanovanjskih razmerij, torej tudi najemnih, uporablja SZ.

3.Vlada meni, da iz 4. člena SZ izhaja, da lahko kot lastnik določenih stanovanj ta namenja izključno le kot delodajalec za službena stanovanja (druga alinea drugega odstavka tega člena). Za oddajanje najemnih stanovanj po ostalih treh alineah naj bi namreč Vlada ne izpolnjevala zakonskih pogojev. V skladu s to zakonsko določbo so bila vsa stanovanja v lasti Slovenije opredeljena kot službena stanovanja. Izjema od te opredelitve so samo stanovanja, na katerih je bila na dan uveljavitve SZ stanovanjska pravica, saj je bil lastnik v skladu s 147. členom SZ dolžan skleniti najemno pogodbo za nedoločen čas. SZ tako samo v teh primerih nalaga lastniku sklepanje najemnih pogodb za nedoločen čas, kar pa je popolnoma neodvisno od opredelitve stanovanj, ki so bila prazna oziroma izpraznjena od dneva uveljavitve SZ dalje, kot določa 4. člen SZ in na podlagi te določbe tudi sporni odstavek 2. člena Pravilnika. Vlada poudarja, da zakon niti ne predvideva, naj lastnik glede urejanja stanovanjskih razmerij sprejme pravilnik. Pravilnik pa je bil potreben predvsem zaradi ureditve postopka dodeljevanja stanovanj, glede opredelitve stanovanj pa pravilnik le sledi SZ.

4.Predlagatelj kljub pozivu in dani možnosti za dopolnitev zahteve tega ni storil in tudi ni reagiral na vročeni odgovor Vlade.

B.

5.Ustavno sodišče je po 21. členu Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 - v nadaljevanju: ZUstS) pristojno za oceno ustavnosti in zakonitosti predpisov in splošnih aktov, izdanih za izvrševanje javnih pooblastil. Predpisi morajo biti objavljeni, preden začno veljati. Predpis začne veljati petnajsti dan po objavi, če ni v njem drugače določeno. Državni predpisi se objavljajo v državnem uradnem listu, predpisi lokalnih skupnosti pa v uradnem glasilu, ki ga te same določijo (154. člen Ustave).

6.Pravilnik, katerega določba se izpodbija, ni bil nikoli objavljen v Uradnem listu R Slovenije. To dejstvo predlagatelj tudi izpostavlja kot ustavno sporno. Vsaj v tem delu je zahteva predlagatelja dovolj jasna.

7.Odločitev o tem, ali zadeva spada v pristojnost Ustavnega sodišča, oziroma ali je bil kršen 154. člen Ustave, je odvisna od pravne narave izpodbijane določbe Pravilnika. Ustavno sodišče je v praksi že ocenjevalo ustavnost in zakonitost neobjavljenih aktov, kolikor je ocenilo, da je takšen akt po vsebini treba šteti za predpis (npr. odločba št. U-I-87/96 z dne 16.7.1998, Uradni list RS, št. 56/98). Kljub neizpolnjevanju formalnih kriterijev bi lahko šlo za predpis, kolikor bi izpodbijana določba vsebovala splošne in abstraktne pravne norme, s katerimi bi urejala pravice in obveznosti pravnih subjektov, ali če bi te norme navzven povzročale pravne učinke (t.i. eksterno delovanje).

8.Izpodbijani drugi odstavek 2. člena Pravilnika se glasi: "Za stanovanja, na katerih je bila pred uveljavitvijo Stanovanjskega zakona stanovanjska pravica, se sklene najemna pogodba za nedoločen čas skladno z določbami Stanovanjskega zakona. Ko se tako stanovanje izprazni, postane službeno stanovanje."

9.Ustavno sodišče pritrjuje odgovoru Vlade, da izpodbijana določba le sledi SZ in ocenjuje, da sama ne ureja pravic in obveznosti pravnih subjektov. Izpodbijana določba torej samo povzema zakonsko normo in ne ureja pravic in obveznosti najemnikov, pač pa ureja le način dela Vladine Stanovanjske komisije. Zato Ustavno sodišče ni pristojno za njeno ustavnosodno presojo. Kolikor pa je bilo na njeni podlagi nezakonito odločeno v posamičnem primeru, bi bila (oziroma je bila) možna sodna presoja zakonitosti posamičnih aktov v upravnem sporu.

10.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi 21. in 25. člena ZUstS v sestavi: predsednik Franc Testen ter sodnice in sodniki dr. Janez Čebulj, dr. Miroslava Geč - Korošec, Lojze Janko, Milojka Modrijan, dr. Mirjam Škrk, dr. Lojze Ude in dr. Dragica Wedam - Lukić. Sklep je sprejelo soglasno.

P r e d s e d n i k :

Franc Testen