Jedro

Jedro

Opredelitev pojma škode, ki se lahko terja od države, se nanaša le na upravičence iz 5. točke 2. člena in 5. člena ZOKIPOSR. Za poplačilo terjatve do upnika s strani RS kot prevzemnika dolga po tretjem odstavku 17. člena ZOKIPOSR pa navedena omejitev iz prvega odstavka 17. člena ne velja, saj prevzemnik dolga ne plačuje škode (odškodnine), temveč je dolžan izpolniti dolg prvotnega dolžnika do upnika kot novi dolžnik. Po izrecni določbi tretjega odstavka 17. člena ZOKIPOSR se z uveljavitvijo zakona šteje, da je RS prevzela dolg odgovornega družbenika izbrisane družbe do upnikov pod pogoji, ki jih za prevzem dolga določa zakon, ki ureja obligacijska razmerja, in da je upnik v prevzem dolga privolil.

Opredelitev pojma škode, ki se lahko terja od države, se nanaša le na upravičence iz 5. točke 2. člena in 5. člena ZOKIPOSR. Za poplačilo terjatve do upnika s strani RS kot prevzemnika dolga po tretjem odstavku 17. člena ZOKIPOSR pa navedena omejitev iz prvega odstavka 17. člena ne velja, saj prevzemnik dolga ne plačuje škode (odškodnine), temveč je dolžan izpolniti dolg prvotnega dolžnika do upnika kot novi dolžnik. Po izrecni določbi tretjega odstavka 17. člena ZOKIPOSR se z uveljavitvijo zakona šteje, da je RS prevzela dolg odgovornega družbenika izbrisane družbe do upnikov pod pogoji, ki jih za prevzem dolga določa zakon, ki ureja obligacijska razmerja, in da je upnik v prevzem dolga privolil.

Zakon nadomešča sklenitev pogodbe, in v tem primeru, tudi po oceni pritožbenega sodišča, določa tudi obveznost plačila obresti. V skladu s tretjim odstavkom 17. člena ZOKIPOSR namreč upniki lahko zahtevajo plačilo svoje terjatve od prevzemnika dolga pod enakimi pogoji, kot če bi plačilo zahtevali od družbenika izbrisane družbe, torej kot če prevzema ne bi bilo, kar pomeni, da lahko zahtevajo plačilo glavnice skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Pravilo iz drugega odstavka 430. člena OZ je tako izključeno, saj ZOKIPOSR, kot specialni predpis, glede prevzema obresti določa drugače.

Zakon nadomešča sklenitev pogodbe, in v tem primeru, tudi po oceni pritožbenega sodišča, določa tudi obveznost plačila obresti. V skladu s tretjim odstavkom 17. člena ZOKIPOSR namreč upniki lahko zahtevajo plačilo svoje terjatve od prevzemnika dolga pod enakimi pogoji, kot če bi plačilo zahtevali od družbenika izbrisane družbe, torej kot če prevzema ne bi bilo, kar pomeni, da lahko zahtevajo plačilo glavnice skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Pravilo iz drugega odstavka 430. člena OZ je tako izključeno, saj ZOKIPOSR, kot specialni predpis, glede prevzema obresti določa drugače.

Izrek

Izrek

I.Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

I.Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II.Dolžnik sam krije svoje stroške pritožbenega postopka.

II.Dolžnik sam krije svoje stroške pritožbenega postopka.

III.Dolžnik je dolžan povrniti upniku stroške pritožbenega postopka v višini 373,32 EUR v roku 8 dni, v primeru zamude pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki začnejo teči prvi dan po izteku prostovoljnega roka za izpolnitev obveznosti.

III.Dolžnik je dolžan povrniti upniku stroške pritožbenega postopka v višini 373,32 EUR v roku 8 dni, v primeru zamude pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki začnejo teči prvi dan po izteku prostovoljnega roka za izpolnitev obveznosti.

Obrazložitev

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedenim sklepom zavrnilo ugovor dolžnika zoper sklep z dne 10. 1. 2024 (točka I izreka izpodbijanega sklepa), s katerim je sodišče prve stopnje odločilo, da se izvršilni postopek zoper prejšnjo dolžnico A. A. ustavi in namesto nje v izvršilni postopek vstopi kot novi dolžnik Republika Slovenija, kot prevzemnik dolga po Zakonu o odpravi krivic zaradi izbrisa pravnih oseb iz sodnega registra v obdobju od 23. 7. 1999 do 15. 1. 2008 (v nadaljevanju ZOKIPOSR). Nadalje je sodišče prve stopnje odločilo, da stranki sami krijeta vsaka svoje stroške ugovornega postopka (točki II in III izreka izpodbijanega sklepa).

1.Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedenim sklepom zavrnilo ugovor dolžnika zoper sklep z dne 10. 1. 2024 (točka I izreka izpodbijanega sklepa), s katerim je sodišče prve stopnje odločilo, da se izvršilni postopek zoper prejšnjo dolžnico A. A. ustavi in namesto nje v izvršilni postopek vstopi kot novi dolžnik Republika Slovenija, kot prevzemnik dolga po Zakonu o odpravi krivic zaradi izbrisa pravnih oseb iz sodnega registra v obdobju od 23. 7. 1999 do 15. 1. 2008 (v nadaljevanju ZOKIPOSR). Nadalje je sodišče prve stopnje odločilo, da stranki sami krijeta vsaka svoje stroške ugovornega postopka (točki II in III izreka izpodbijanega sklepa).

2.Zoper navedeni sklep je dolžnik vložil pravočasno pritožbo zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da mora odgovorni družbenik izpolnjevati pogoje iz 5. člena ZOKIPOSR, torej enake pogoje, kot veljajo za upravičenca, ta pa je lahko le pasivni družbenik. Tudi glede na odločbo Ustavnega sodišča št. U-I-115/23-14 z dne 4. 4. 2024 je lahko odgovorni družbenik iz tretjega odstavka 17. člena ZOKIPOSR le pasivni družbenik, ki se od upravičenca razlikuje le po tem, da ni nujno fizična oseba in da obveznosti izbrisane družbe ni plačal (niti delno). Iz navedene ustavne odločbe (točke 50 in 51 obrazložitve) je jasno razvidno, da želi ZOKIPOSR le pasivnim družbenikom podeliti pravico do odškodnine. RS tako lahko prevzame le dolg odgovornega družbenika, ki je bil pasivni družbenik, česar pa sodišče prve stopnje ni niti preverjalo, niti upnik ni tega izkazal. Nadalje dolžnik navaja, da je povračilo škode po prvem odstavku 17. člena ZOKIPOSR omejeno na 60 % ugotovljene škode, ki je določena v 3. točki 2. člena ZOKIPOSR. Pravila glede škode oziroma njene višine veljajo tudi v predmetni zadevi, saj Ustavno sodišče tega ni izrecno izključilo, določba o omejitvi višine škode pa je urejena v istem členu kot prevzem dolga, zato ni razloga za različno obravnavo škode, ki pripada upravičencu in dolga odgovornega družbenika do upnika po ZOKIPOSR. V zvezi z obrestnim delom terjatve se dolžnik sklicuje na 430. in 431. člen Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ), ki določata posebna pravila za obresti ob prevzemu dolga, in sicer se v dvomu šteje, da prevzemnik ne odgovarja za neizterjane obresti, ki so zapadle do prevzema. Glede na napotilo v ZOKIPOSR na uporabo pravil OZ o prevzemu dolga, to velja tudi za vsebino prevzete obveznosti.

2.Zoper navedeni sklep je dolžnik vložil pravočasno pritožbo zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da mora odgovorni družbenik izpolnjevati pogoje iz 5. člena ZOKIPOSR, torej enake pogoje, kot veljajo za upravičenca, ta pa je lahko le pasivni družbenik. Tudi glede na odločbo Ustavnega sodišča št. U-I-115/23-14 z dne 4. 4. 2024 je lahko odgovorni družbenik iz tretjega odstavka 17. člena ZOKIPOSR le pasivni družbenik, ki se od upravičenca razlikuje le po tem, da ni nujno fizična oseba in da obveznosti izbrisane družbe ni plačal (niti delno). Iz navedene ustavne odločbe (točke 50 in 51 obrazložitve) je jasno razvidno, da želi ZOKIPOSR le pasivnim družbenikom podeliti pravico do odškodnine. RS tako lahko prevzame le dolg odgovornega družbenika, ki je bil pasivni družbenik, česar pa sodišče prve stopnje ni niti preverjalo, niti upnik ni tega izkazal. Nadalje dolžnik navaja, da je povračilo škode po prvem odstavku 17. člena ZOKIPOSR omejeno na 60 % ugotovljene škode, ki je določena v 3. točki 2. člena ZOKIPOSR. Pravila glede škode oziroma njene višine veljajo tudi v predmetni zadevi, saj Ustavno sodišče tega ni izrecno izključilo, določba o omejitvi višine škode pa je urejena v istem členu kot prevzem dolga, zato ni razloga za različno obravnavo škode, ki pripada upravičencu in dolga odgovornega družbenika do upnika po ZOKIPOSR. V zvezi z obrestnim delom terjatve se dolžnik sklicuje na 430. in 431. člen Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ), ki določata posebna pravila za obresti ob prevzemu dolga, in sicer se v dvomu šteje, da prevzemnik ne odgovarja za neizterjane obresti, ki so zapadle do prevzema. Glede na napotilo v ZOKIPOSR na uporabo pravil OZ o prevzemu dolga, to velja tudi za vsebino prevzete obveznosti.

3.Upnik je podal obrazložen odgovor na pritožbo, v katerem se zavzema za zavrnitev pritožbe in potrditev izpodbijanega sklepa sodišča prve stopnje, pri čemer opozarja tudi na odločbo Ustavnega sodišča opr. št. U-I-115/23-14 z dne 4. 4. 2024.

3.Upnik je podal obrazložen odgovor na pritožbo, v katerem se zavzema za zavrnitev pritožbe in potrditev izpodbijanega sklepa sodišča prve stopnje, pri čemer opozarja tudi na odločbo Ustavnega sodišča opr. št. U-I-115/23-14 z dne 4. 4. 2024.

4.Pritožba ni utemeljena.

4.Pritožba ni utemeljena.

5.V obravnavani zadevi je upnik dne 26. 8. 2003 vložil predlog za izvršbo zoper dolžnika - družbo C. d.o.o., zaradi izterjave upnikove zapadle denarne terjatve, izkazane z verodostojno listino. Dne 18. 4. 2005 je bila družba C. d.o.o. izbrisana iz sodnega registra na podlagi 35. člena Zakona o finančnem poslovanju podjetij (v nadaljevanju ZFPPod). S sklepom opr. št. Ig 2072/2007 z dne 21. 1. 2009 je sodišče na upnikov predlog postopek nadaljevalo zoper zoper ustanovitelja in družbenika izbrisane družbe, in sicer A. A. in B. B., naložilo dolžnikoma (družbenikoma) plačilo terjatve upnika ter dovolilo predlagano izvršbo. Ta sklep je postal pravnomočen in izvršljiv dne 5. 2. 2009. Postopek izvršbe se je skladno s predlaganimi in dovoljenimi izvršilnimi sredstvi nadaljeval pod opr. št. In 941/2009. S sklepom z dne 28. 5. 2015 je sodišče izvršbo z rubežem denarnih sredstev pri organizacijah za plačilni promet ter izvršbo z rubežem plače in drugih stalnih denarnih prejemkov za dolžnika B. B. ustavilo. Ker upnik v odprtem pritožbenem roku zoper sklep z dne 28. 5. 2015 ni podal predloga za nadaljevanje izvršbe z novim izvršilnim sredstvom oziroma pritožbe, je sklep z dne 28. 5. 2015 postal pravnomočen dne 25. 6. 2015 ter je bil predmetni izvršilni postopek zoper dolžnika B. B. pravnomočno ustavljen. Zoper dolžnico A. A. je predmetni izvršilni postopek še v teku, in sicer z rubežem dolžnikovih denarnih sredstev pri organizacijah za plačilni promet ter z rubežem dolžnikove plače.

5.V obravnavani zadevi je upnik dne 26. 8. 2003 vložil predlog za izvršbo zoper dolžnika - družbo C. d.o.o., zaradi izterjave upnikove zapadle denarne terjatve, izkazane z verodostojno listino. Dne 18. 4. 2005 je bila družba C. d.o.o. izbrisana iz sodnega registra na podlagi 35. člena Zakona o finančnem poslovanju podjetij (v nadaljevanju ZFPPod). S sklepom opr. št. Ig 2072/2007 z dne 21. 1. 2009 je sodišče na upnikov predlog postopek nadaljevalo zoper zoper ustanovitelja in družbenika izbrisane družbe, in sicer A. A. in B. B., naložilo dolžnikoma (družbenikoma) plačilo terjatve upnika ter dovolilo predlagano izvršbo. Ta sklep je postal pravnomočen in izvršljiv dne 5. 2. 2009. Postopek izvršbe se je skladno s predlaganimi in dovoljenimi izvršilnimi sredstvi nadaljeval pod opr. št. In 941/2009. S sklepom z dne 28. 5. 2015 je sodišče izvršbo z rubežem denarnih sredstev pri organizacijah za plačilni promet ter izvršbo z rubežem plače in drugih stalnih denarnih prejemkov za dolžnika B. B. ustavilo. Ker upnik v odprtem pritožbenem roku zoper sklep z dne 28. 5. 2015 ni podal predloga za nadaljevanje izvršbe z novim izvršilnim sredstvom oziroma pritožbe, je sklep z dne 28. 5. 2015 postal pravnomočen dne 25. 6. 2015 ter je bil predmetni izvršilni postopek zoper dolžnika B. B. pravnomočno ustavljen. Zoper dolžnico A. A. je predmetni izvršilni postopek še v teku, in sicer z rubežem dolžnikovih denarnih sredstev pri organizacijah za plačilni promet ter z rubežem dolžnikove plače.

6.Upnik je z vlogo z dne 7. 11. 2023 podal predlog za vstop Republike Slovenije kot novega dolžnika v predmetni izvršilni postopek na podlagi ZOKIPOSR. Svoj predlog je upnik v bistvenem utemeljil na določbi tretjega odstavka 17. člena ZOKIPOSR, kot pravni podlagi za nadaljevanje izvršilnega postopka zoper Republiko Slovenijo v smislu singularnega pravnega nasledstva na podlagi samega zakona. Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 10. 1. 2024 odločilo, da v izvršilni postopek namesto dolžnice A. A. vstopi nov dolžnik Republika Slovenija, da se izvršilni postopek zoper dolžnico A. A. ustavi, ter da se izvršba nadaljuje z novim izvršilnim sredstvom - rubežem denarnih sredstev (novega) dolžnika pri organizacijah za plačilni promet (točke I, II in III izpodbijanega sklepa). Zoper navedeni sklep je dolžnik vložil pritožbo, o kateri je bilo odločeno s sklepom pritožbenega sodišča opr. št. I Ip 408/2024 z dne 21. 8. 2024, ter ugovor, o katerem je sodišče prve stopnje odločilo z izpodbijanim sklepom

6.Upnik je z vlogo z dne 7. 11. 2023 podal predlog za vstop Republike Slovenije kot novega dolžnika v predmetni izvršilni postopek na podlagi ZOKIPOSR. Svoj predlog je upnik v bistvenem utemeljil na določbi tretjega odstavka 17. člena ZOKIPOSR, kot pravni podlagi za nadaljevanje izvršilnega postopka zoper Republiko Slovenijo v smislu singularnega pravnega nasledstva na podlagi samega zakona. Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 10. 1. 2024 odločilo, da v izvršilni postopek namesto dolžnice A. A. vstopi nov dolžnik Republika Slovenija, da se izvršilni postopek zoper dolžnico A. A. ustavi, ter da se izvršba nadaljuje z novim izvršilnim sredstvom - rubežem denarnih sredstev (novega) dolžnika pri organizacijah za plačilni promet (točke I, II in III izpodbijanega sklepa). Zoper navedeni sklep je dolžnik vložil pritožbo, o kateri je bilo odločeno s sklepom pritožbenega sodišča opr. št. I Ip 408/2024 z dne 21. 8. 2024, ter ugovor, o katerem je sodišče prve stopnje odločilo z izpodbijanim sklepom

7.ZOKIPOSR po mnenju pritožbenega sodišča jasno določa domnevo, da je Republika Slovenija, z dnem njegove uveljavitve, prevzela dolg odgovornega družbenika do upnikov na podlagi ex lege prenosa obveznosti izbrisane družbe na aktivnega družbenika pod pogoji, ki jih za prevzem dolga določa zakon, ki ureja obligacijska razmerja, in da je upnik v prevzem dolga privolil ter da so prenehala vsa zavarovanja dolga. Upniki lahko na podlagi tega zakona uveljavijo od prevzemnika plačilo še neplačanega dela svoje terjatve, ki jo imajo do družbenikov izbrisane družbe, pod enakimi pogoji, kot če bi plačilo zahtevali od družbenika izbrisane družbe ali njegovih dedičev (tretji odstavek 17. člena ZOKIPOSR); prevzemnik na podlagi samega zakona vstopi na mesto prvotnega dolžnika, medtem ko je prvotni dolžnik za prevzete obveznosti prost svoje obveznosti. Stališče dolžnika, da bi moral upnik zadostiti pogojem iz 24. člena ZIZ in predložiti kvalificirano listino pa ni pravilno. ZIZ namreč v 24. členu dopušča izkaz prehoda terjatve tudi "na drug način", kar je v obravnavani zadevi na podlagi zakona, upoštevajoč stanje sodnega registra v zvezi s tem, kdo je bil družbenik in kdaj je bila družba izbrisana (o tem je bilo v konkretnem postopku že odločeno s sklepom Okrajnega sodišča v Mariboru opr. št. Ig 2072/2007 z dne 21. 1. 2009).

7.ZOKIPOSR po mnenju pritožbenega sodišča jasno določa domnevo, da je Republika Slovenija, z dnem njegove uveljavitve, prevzela dolg odgovornega družbenika do upnikov na podlagi ex lege prenosa obveznosti izbrisane družbe na aktivnega družbenika pod pogoji, ki jih za prevzem dolga določa zakon, ki ureja obligacijska razmerja, in da je upnik v prevzem dolga privolil ter da so prenehala vsa zavarovanja dolga. Upniki lahko na podlagi tega zakona uveljavijo od prevzemnika plačilo še neplačanega dela svoje terjatve, ki jo imajo do družbenikov izbrisane družbe, pod enakimi pogoji, kot če bi plačilo zahtevali od družbenika izbrisane družbe ali njegovih dedičev (tretji odstavek 17. člena ZOKIPOSR); prevzemnik na podlagi samega zakona vstopi na mesto prvotnega dolžnika, medtem ko je prvotni dolžnik za prevzete obveznosti prost svoje obveznosti. Stališče dolžnika, da bi moral upnik zadostiti pogojem iz 24. člena ZIZ in predložiti kvalificirano listino pa ni pravilno. ZIZ namreč v 24. členu dopušča izkaz prehoda terjatve tudi "na drug način", kar je v obravnavani zadevi na podlagi zakona, upoštevajoč stanje sodnega registra v zvezi s tem, kdo je bil družbenik in kdaj je bila družba izbrisana (o tem je bilo v konkretnem postopku že odločeno s sklepom Okrajnega sodišča v Mariboru opr. št. Ig 2072/2007 z dne 21. 1. 2009).

8.Navedeno torej pomeni, da je v tretjem odstavku 17. člena ZOKIPOSR že zakonsko določen prehod obveznosti, ki so na podlagi določb ZFPPod prešle na družbenike izbrisanih družb, na Republiko Slovenijo in pravica upnikov, da plačilo teh obveznosti (pod enakimi pogoji, pod katerimi bi lahko plačilo uveljavljali od družbenikov izbrisanih družb) uveljavljajo od Republike Slovenije. Takšno stališče izhaja tudi iz odločbe Ustavnega sodišča opr. št. U-I 115/23 z dne 4. 4. 2024.

8.Navedeno torej pomeni, da je v tretjem odstavku 17. člena ZOKIPOSR že zakonsko določen prehod obveznosti, ki so na podlagi določb ZFPPod prešle na družbenike izbrisanih družb, na Republiko Slovenijo in pravica upnikov, da plačilo teh obveznosti (pod enakimi pogoji, pod katerimi bi lahko plačilo uveljavljali od družbenikov izbrisanih družb) uveljavljajo od Republike Slovenije. Takšno stališče izhaja tudi iz odločbe Ustavnega sodišča opr. št. U-I 115/23 z dne 4. 4. 2024.

9.Domneva o prevzemu dolga iz tretjega odstavka 17. člena ZOKIPOSR velja (le) za terjatve upnikov iz 6. točke 2. člena ZOKIPOSR, torej za tiste terjatve, za plačilo katerih so upniki zoper družbenike izbrisanih družb že pridobili izvršilni naslov. Najpogostejši izvršilni naslov iz določbe 6. točke 2. člena ZOKIPOSR je pravnomočna sodba ali sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine, pri čemer je zakonodajalec odkazal na vsako listino, ki je lahko izvršilni naslov po slovenskem pravu. Navedena določba se tako nanaša na vse izvršilne naslove, na podlagi katerih je mogoče začeti ali nadaljevati izvršbo zoper aktivne družbenike izbrisanih družb (torej tudi na izvršilne naslove proti izbrisani družbi), kot tudi sodbo ali sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine, ki nalagata plačilo določenega denarnega zneska izbrisani družbi. Nujno je, da so bili v izvršilnem postopku pravnomočno zavrnjeni ugovori družbenika, da obveznost družbe ni prešla nanj, ali da jih je imel družbenik možnost uveljavljati, pa te možnosti ni izkoristil.

9.Domneva o prevzemu dolga iz tretjega odstavka 17. člena ZOKIPOSR velja (le) za terjatve upnikov iz 6. točke 2. člena ZOKIPOSR, torej za tiste terjatve, za plačilo katerih so upniki zoper družbenike izbrisanih družb že pridobili izvršilni naslov. Najpogostejši izvršilni naslov iz določbe 6. točke 2. člena ZOKIPOSR je pravnomočna sodba ali sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine, pri čemer je zakonodajalec odkazal na vsako listino, ki je lahko izvršilni naslov po slovenskem pravu. Navedena določba se tako nanaša na vse izvršilne naslove, na podlagi katerih je mogoče začeti ali nadaljevati izvršbo zoper aktivne družbenike izbrisanih družb (torej tudi na izvršilne naslove proti izbrisani družbi), kot tudi sodbo ali sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine, ki nalagata plačilo določenega denarnega zneska izbrisani družbi. Nujno je, da so bili v izvršilnem postopku pravnomočno zavrnjeni ugovori družbenika, da obveznost družbe ni prešla nanj, ali da jih je imel družbenik možnost uveljavljati, pa te možnosti ni izkoristil.

10.Izvršilni naslov, izdan zoper družbenika izbrisane družbe, tako že v posledici zakonsko predpisane domneve prevzema dolga učinkuje tudi zoper Republiko Slovenijo kot singularno pravno naslednico dolžnika, zoper katerega je bil izdan izvršilni naslov. Upniku zato zahtevka za plačilo takšne terjatve zoper Republiko Slovenijo ni treba uveljavljati s tožbo (takšna tožba bi bila celo nedovoljena, saj gre za že razsojeno stvar), ampak lahko plačilo terjatve v izvršilnem postopku uveljavlja neposredno na podlagi izvršilnega naslova, izdanega zoper družbenika izbrisane družbe, kot je to storil tudi upnik v obravnavani zadevi.

10.Izvršilni naslov, izdan zoper družbenika izbrisane družbe, tako že v posledici zakonsko predpisane domneve prevzema dolga učinkuje tudi zoper Republiko Slovenijo kot singularno pravno naslednico dolžnika, zoper katerega je bil izdan izvršilni naslov. Upniku zato zahtevka za plačilo takšne terjatve zoper Republiko Slovenijo ni treba uveljavljati s tožbo (takšna tožba bi bila celo nedovoljena, saj gre za že razsojeno stvar), ampak lahko plačilo terjatve v izvršilnem postopku uveljavlja neposredno na podlagi izvršilnega naslova, izdanega zoper družbenika izbrisane družbe, kot je to storil tudi upnik v obravnavani zadevi.

11.Določbe 7. člena in petega odstavka 8. člena ZOKIPOSR, na katere se je skliceval dolžnik v ugovoru, ne urejajo postopka in pogojev za uveljavitev zahtevkov upnikov za plačilo njihovih neplačanih terjatev od Republike Slovenije, kot prevzemnika dolga, temveč postopek uveljavitve zahtevkov upravičencev do uveljavitve denarne odškodnine od Republike Slovenije, kot zavezanca za plačilo te odškodnine. Le v zvezi s slednjimi ZOKIPOSR, kot pogoj za njihovo uveljavljanje s tožbo pred pristojnim sodiščem, v 7. in 8. členu določa predhodni postopek poskusa sklenitve sporazuma, ki se začne s predlogom upravičenca, vloženim pri Državnem odvetništvu. ZOKIPOSR v četrtem odstavku 8. člena sicer omenja možnost sklenitve sporazuma o prevzemu dolga z upnikom, vendar (poskus) sklenitve takšnega sporazuma ni pogoj za uveljavljanje plačila upnikove terjatve od Republike Slovenije v izvršilnem postopku na podlagi jasne določbe tretjega odstavka 17. člena ZOKIPOSR. Ob tem je potrebno ZOKIPOSR razlagati na način, da so pravice odgovornih družbenikov učinkoviti zaščitene, kar ne bi bile, če bi se lahko Državno odvetništvo poljubno odločalo, ali bo država njihove dolgove prevzela ali ne (tako odločba Ustavnega sodišča opr. št. U-I 115/23 z dne 4. 4. 2024).

11.Določbe 7. člena in petega odstavka 8. člena ZOKIPOSR, na katere se je skliceval dolžnik v ugovoru, ne urejajo postopka in pogojev za uveljavitev zahtevkov upnikov za plačilo njihovih neplačanih terjatev od Republike Slovenije, kot prevzemnika dolga, temveč postopek uveljavitve zahtevkov upravičencev do uveljavitve denarne odškodnine od Republike Slovenije, kot zavezanca za plačilo te odškodnine. Le v zvezi s slednjimi ZOKIPOSR, kot pogoj za njihovo uveljavljanje s tožbo pred pristojnim sodiščem, v 7. in 8. členu določa predhodni postopek poskusa sklenitve sporazuma, ki se začne s predlogom upravičenca, vloženim pri Državnem odvetništvu. ZOKIPOSR v četrtem odstavku 8. člena sicer omenja možnost sklenitve sporazuma o prevzemu dolga z upnikom, vendar (poskus) sklenitve takšnega sporazuma ni pogoj za uveljavljanje plačila upnikove terjatve od Republike Slovenije v izvršilnem postopku na podlagi jasne določbe tretjega odstavka 17. člena ZOKIPOSR. Ob tem je potrebno ZOKIPOSR razlagati na način, da so pravice odgovornih družbenikov učinkoviti zaščitene, kar ne bi bile, če bi se lahko Državno odvetništvo poljubno odločalo, ali bo država njihove dolgove prevzela ali ne (tako odločba Ustavnega sodišča opr. št. U-I 115/23 z dne 4. 4. 2024).

12.Ob tem si dolžnik po oceni pritožbenega sodišča zmotno interpretira odločbo Ustavnega sodišča št. U-I-115/23-14 z dne 4. 4. 2024, ko navaja, da bi moral upnik izkazovati pogoje iz 5. člena ZOKIPOSR, torej enake pogoje, kot veljajo za upravičence. Ustavno sodišče je namreč, kot izhaja iz obrazložitve ustavne odločbe (zlasti točke 56 obrazložitve), zavrnilo zavzemanje predlagatelja (RS), da bi morala država prevzeti le dolg tistih odgovornih družbenikov, ki izpolnjujejo pogoje za odškodnino iz 5. člena ZOKIPOSR, iz razloga, ker tretji odstavek 17. člena tega zakona tega ne določa.

12.Ob tem si dolžnik po oceni pritožbenega sodišča zmotno interpretira odločbo Ustavnega sodišča št. U-I-115/23-14 z dne 4. 4. 2024, ko navaja, da bi moral upnik izkazovati pogoje iz 5. člena ZOKIPOSR, torej enake pogoje, kot veljajo za upravičence. Ustavno sodišče je namreč, kot izhaja iz obrazložitve ustavne odločbe (zlasti točke 56 obrazložitve), zavrnilo zavzemanje predlagatelja (RS), da bi morala država prevzeti le dolg tistih odgovornih družbenikov, ki izpolnjujejo pogoje za odškodnino iz 5. člena ZOKIPOSR, iz razloga, ker tretji odstavek 17. člena tega zakona tega ne določa.

13.Zmotno je tudi stališče dolžnika, da v skladu z določbami 3. točke 2. člena in prvega odstavka 17. člena ZOKIPOSR velja omejitev plačila obresti do višine glavnice in skupno terjatve do višine 60 % ugotovljene škode. Opredelitev pojma škode, ki se lahko terja od države, se nanaša le na upravičence iz 5. točke 2. člena1 in 5. člena2 ZOKIPOSR. Za poplačilo terjatve do upnika s strani RS kot prevzemnika dolga po tretjem odstavku 17. člena ZOKIPOSR pa navedena omejitev iz prvega odstavka 17. člena ne velja, saj prevzemnik dolga ne plačuje škode (odškodnine), temveč je dolžan izpolniti dolg prvotnega dolžnika do upnika kot novi dolžnik. Po izrecni določbi tretjega odstavka 17. člena ZOKIPOSR se z uveljavitvijo zakona šteje, da je RS prevzela dolg odgovornega družbenika izbrisane družbe do upnikov pod pogoji, ki jih za prevzem dolga določa zakon, ki ureja obligacijska razmerja3, in da je upnik v prevzem dolga privolil. Z uveljavitvijo ZOKIPOSR se tako šteje, da je bila sklenjena pogodba o prevzemu dolga med A. A. in RS, da je upnik v ta prevzem privolil, A. A. pa je s tem prosta svoje obveznosti. Zakon nadomešča sklenitev pogodbe, in v tem primeru, tudi po oceni pritožbenega sodišča, določa tudi obveznost plačila obresti. V skladu s tretjim odstavkom 17. člena ZOKIPOSR namreč upniki lahko zahtevajo plačilo svoje terjatve od prevzemnika dolga pod enakimi pogoji, kot če bi plačilo zahtevali od družbenika izbrisane družbe, torej kot če prevzema ne bi bilo, kar pomeni, da lahko zahtevajo plačilo glavnice skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Pravilo iz drugega odstavka 430. člena OZ je tako izključeno, saj ZOKIPOSR, kot specialni predpis, glede prevzema obresti določa drugače.

13.Zmotno je tudi stališče dolžnika, da v skladu z določbami 3. točke 2. člena in prvega odstavka 17. člena ZOKIPOSR velja omejitev plačila obresti do višine glavnice in skupno terjatve do višine 60 % ugotovljene škode. Opredelitev pojma škode, ki se lahko terja od države, se nanaša le na upravičence iz 5. točke 2. člena1 in 5. člena2 ZOKIPOSR. Za poplačilo terjatve do upnika s strani RS kot prevzemnika dolga po tretjem odstavku 17. člena ZOKIPOSR pa navedena omejitev iz prvega odstavka 17. člena ne velja, saj prevzemnik dolga ne plačuje škode (odškodnine), temveč je dolžan izpolniti dolg prvotnega dolžnika do upnika kot novi dolžnik. Po izrecni določbi tretjega odstavka 17. člena ZOKIPOSR se z uveljavitvijo zakona šteje, da je RS prevzela dolg odgovornega družbenika izbrisane družbe do upnikov pod pogoji, ki jih za prevzem dolga določa zakon, ki ureja obligacijska razmerja3 , in da je upnik v prevzem dolga privolil. Z uveljavitvijo ZOKIPOSR se tako šteje, da je bila sklenjena pogodba o prevzemu dolga med A. A. in RS, da je upnik v ta prevzem privolil, A. A. pa je s tem prosta svoje obveznosti. Zakon nadomešča sklenitev pogodbe, in v tem primeru, tudi po oceni pritožbenega sodišča, določa tudi obveznost plačila obresti. V skladu s tretjim odstavkom 17. člena ZOKIPOSR namreč upniki lahko zahtevajo plačilo svoje terjatve od prevzemnika dolga pod enakimi pogoji, kot če bi plačilo zahtevali od družbenika izbrisane družbe, torej kot če prevzema ne bi bilo, kar pomeni, da lahko zahtevajo plačilo glavnice skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Pravilo iz drugega odstavka 430. člena OZ je tako izključeno, saj ZOKIPOSR, kot specialni predpis, glede prevzema obresti določa drugače.

14.Glede na vse obrazloženo pritožba dolžnika ni utemeljena, pritožbeno sodišče pa tudi ni ugotovilo kršitev, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom ZIZ), zato je pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

14.Glede na vse obrazloženo pritožba dolžnika ni utemeljena, pritožbeno sodišče pa tudi ni ugotovilo kršitev, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom ZIZ), zato je pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

15.Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na 165. in prvem odstavku 154. člena in 155. členu ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.

16.Dolžnik sam krije svoje stroške pritožbenega postopka, saj s pritožbo ni bil uspešen.

17.Upniku je pritožbeno sodišče priznalo stroške odgovora na pritožbo v višini 500 točk (Tar. št. 31/7 Odvetniške tarife, v nadaljevanju OT) ter materialne stroške v višini 2% od 500 točk kar znaša 10 točk (tretji odstavek 11. člena OT). Celotni priznani pritožbeni stroški upnika znašajo tako skupno 510 točk oziroma 306,00 EUR, kar povečano za 22% DDV znaša 373,32 EUR. Te priznane stroške pritožbenega postopka je upniku dolžan povrniti dolžnik v roku 8 dni, v primeru zamude pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od naslednjega dne po izteku 8 dnevnega paricijskega roka.

-------------------------------

1ZOKIPOSR v 5. točki 2. člena določa, da je upravičenec je fizična oseba, na katero so zaradi izbrisa v obdobju od 23. julija 1999 do 15. januarja 2008 prešle obveznosti izbrisane družbe in ki je te obveznosti deloma ali v celoti plačala.

2V 5. členu ZOKIPOSR je določeno, da je upravičenec do odškodnine na podlagi tega zakona oseba, ki je bila družbenik ali delničar v kapitalski družbi ali vsaka druga oseba, ki izkaže pravni interes, ter na katero so zaradi izbrisa družb v obdobju od 23. julija 1999 do 15. januarja 2008 na podlagi določb ZFPPod prešle obveznosti izbrisane družbe in ki je te obveznosti deloma ali v celoti plačala, pri čemer mora ta oseba izkazati:- da je v predpisanem roku izvedla v skladu z zakonom razpoložljive aktivnosti in izbrisa družbe ter prehoda obveznosti ni mogla ali morala preprečiti ali- da na poslovanje družbe ni mogla vplivati in tega zaradi opravičljivih razlogov ni uveljavljala v predhodnih postopkih ali je bilo njeno uveljavljanje neuspešno iz drugih razlogov ter v teh postopkih ni imela pooblaščenega odvetnika.Upravičenec, ki mu je bil pred začetkom uporabe tega zakona v sodnem postopku tožbeni zahtevek za izplačilo denarne odškodnine za škodo, povzročeno zaradi izbrisa iz sodnega registra, pravnomočno zavrnjen, zavržen ali je bil postopek ustavljen, ima pravico do uveljavljanja povračila škode po tem zakonu.

3V skladu z določbami OZ se prevzem dolga opravi s pogodbo med dolžnikom in prevzemnikom, v katero je privolil upnik. S prevzemom dolga stopi prevzemnik na mesto prejšnjega dolžnika, ta pa je s tem prost obveznosti (prvi odstavek 427. člena in prvi odstavek 429. člena OZ). Med prevzemnikom in upnikom obstaja ista obveznost, ki je dotlej obstajala med prejšnjim dolžnikom in upnikom (tretji odstavek 429. člena OZ). Če ni bilo dogovorjeno kaj drugega, prevzemnik ne odgovarja za neizterjane obresti, ki so zapadle do prevzema (drugi odstavek 430. člena OZ).

Zveza:

Zakon o odpravi krivic zaradi izbrisa pravnih oseb iz sodnega registra v obdobju od 23. julija 1999 do 15. januarja 2008 (2021) - ZOKIPOSR - člen 2, 2/1, 2/1-5, 5, 17, 17/3 Zakon o izvršbi in zavarovanju (1998) - ZIZ - člen 24

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.