Jedro

V skladu z drugim odstavkom 395. člena ZFPPIPP so pogoji za izdajo sklepa o izpraznitvi, da je predmet prodaje stanovanje ali družinska stanovanjska hiša, da je dolžnik njen lastnik in da dolžnik v njej stanuje. Višje sodišče ugotavlja, da so navedeni pogoji izpolnjeni. Sodišče prve stopnje je v izpodbijanemu sklepu ugotovilo, da je dolžnikova nepremičnina, katere izpraznitev se od njega zahteva, predmet prodaje, in nadalje, da med drugim obsega stanovanjski del, v katerem dolžnik prebiva. Dolžnik v pritožbi ničesar od navedenega ne prereka, zato je sodišče prve stopnje upravičeno izdalo sklep o izpraznitvi po drugem odstavku 395. člena ZFPPIPP.

Ne more dolžnik uspeti s sklicevanjem na najemno pogodbo, ki sicer res predstavlja veljaven pravni naslov za uporabo celotne nepremičnine, vendar več kot očitno ne odraža dejanskega stanja in dejanskih uporabnikov nepremičnine. Za vrnitveni zahtevek je odločilna dejanska raba, ki je stečajni dolžnik ne zanika.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom stečajnemu dolžniku naložilo, da nepremičnino, v kateri biva, izprazni in izroči stečajni upraviteljici.

2. Zoper navedeni sklep se je stečajni dolžnik pravočasno pritožil iz vseh pritožbenih razlogov in višjemu sodišču predlagal, da izpodbijani sklep razveljavi in vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

3. V odgovoru na pritožbo je stečajna upraviteljica pritrdila razlogom sodišča prve stopnje predlagala potrditev izpodbijanega sklepa.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Če se v postopku osebnega stečaja prodaja stanovanje ali družinska stanovanjska hiša, v kateri stanuje dolžnik kot lastnik, sodišče s sklepom o prodaji naloži dolžniku, da v treh mesecih po prejemu sklepa izprazni stanovanje ali stanovanjsko hišo in jo izroči upravitelju (drugi odstavek 395. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju – ZFPPIPP). Pravnomočni sklep o tem je izvršilni naslov za izpraznitev in izročitev stanovanja ali stanovanjske hiše proti dolžniku in drugim osebam, ki uporabljajo to stanovanje ali stanovanjsko hišo skupaj z dolžnikom ali ki jim je dolžnik drugače omogočil tako uporabo (tretji odstavek 395. člena ZFPPIPP).

6. V skladu z zakonskim določilom mora sodišče izdati sklep o izpraznitvi stanovanja oziroma stanovanjske hiše, in sicer že ob izdaji sklepa o prodaji. Sodišče prve stopnje je to storilo (šele) z izpodbijanim sklepom, kar pa ne pomeni, da je izpodbijani sklep zaradi tega nepravilen. Pogoj za izdajo takšnega sklepa je izdaja sklepa o prodaji nepremičnine, ki je bil v tem postopku izdan in je postal pravnomočen. Pritožbeno stališče, da bi bilo potrebno razveljaviti sklep o izpraznitvi zgolj zato, ker ni bil izdan hkrati s sklepom o prodaji, je zato nepravilno in mu ni mogoče slediti.

7. Stečajni dolžnik nadalje v pritožbi navaja, da mu je sodišče naložilo, da nepremičnino, v kateri biva, izroči stečajni upraviteljici. Vendar to po njegovem mnenju ni mogoče, ker je stečajna upraviteljica z družbo A. d. o. o. za celotno nepremičnino sklenila najemno pogodbo. Nepremičnine, ki jo ima v najemu nekdo drug, zato ne more izročiti stečajni upraviteljici. Stečajna upraviteljica pa pojasnjuje, da nepremičnino v naravi sestavljajo poslovni in delavniški del, ki ju uporablja najemnik, ter stanovanjski del, ki ga uporablja stečajni dolžnik. Očitno mu to omogoča najemnik A. d. o. o. kljub temu, da ima v najemni pogodbi izrecno prepoved oddaje v podnajem.

8. V skladu z drugim odstavkom 395. člena ZFPPIPP so pogoji za izdajo sklepa o izpraznitvi, da je predmet prodaje stanovanje ali družinska stanovanjska hiša, da je dolžnik njen lastnik in da dolžnik v njej stanuje. Višje sodišče ugotavlja, da so navedeni pogoji izpolnjeni. Sodišče prve stopnje je v izpodbijanemu sklepu ugotovilo, da je dolžnikova nepremičnina, katere izpraznitev se od njega zahteva, predmet prodaje, in nadalje, da v njenem stanovanjskem delu prebiva dolžnik. Dolžnik v pritožbi ničesar od navedenega ne prereka, zato je sodišče prve stopnje upravičeno izdalo sklep o izpraznitvi po drugem odstavku 395. člena ZFPPIPP.

9. Lastnik ima pravico do varstva svoje pravice na celi stvari, njeno vrnitev pa lahko zahteva od tistega, ki jo ima v dejanski oblasti (prim. drugi odstavek 92. člena Stvarnopravnega zakonika – SPZ). Glede na izključno lastništvo nepremičnine ima zato stečajna upraviteljica pravico, da zahteva izpraznitev celotne nepremičnine. Tudi ni sporno, da je nepremičnina, katere izpraznitev zahteva stečajna upraviteljica, še vedno v dejanski oblasti dolžnika, saj v pritožbi sam navaja, da mu je sodišče naložilo, da stečajni upraviteljici izroči nepremičnino, v kateri biva. Ne more pa dolžnik uspeti s sklicevanjem na najemno pogodbo, ki sicer res predstavlja veljaven pravni naslov za uporabo celotne nepremičnine, vendar več kot očitno ne odraža dejanskega stanja in dejanskih uporabnikov nepremičnine. Za vrnitveni zahtevek pa je odločilna dejanska raba, ki je stečajni dolžnik ne zanika.

10. Odločitev sodišča prve stopnje je tako pravilna, izrecno uveljavljeni pritožbeni razlogi pa niso podani. Ker niso podani niti razlogi, na katere višje sodišče pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP v zvezi s 366. členom ZPP, oba v zvezi s 121. členom ZFPPIPP ), je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 121. členom ZFPPIPP).

Ta pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.