Jedro

Za razvezo zakonske zveze zadošča, da ta postane nevzdržna zgolj za enega od zakoncev.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Pravdni stranki krijeta svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Prvo sodišče je z izpodbijano sodbo razvezalo zakonsko zvezo pravdnih strank. Glede dodelitve mladoletne hčerke v varstvo in vzgojo, določitve preživnine in ureditve stikov sta pravdni stranki sklenili sodno poravnavo.

2. Zoper sodbo se pritožuje tožena stranka, ki uveljavlja vse pritožbene razloge iz 338. člena ZPP in predlaga, da pritožbeno sodišče razveljavi izpodbijano sodbo ter vrne zadevo prvemu sodišču v novo sojenje. Navaja, da želi vzpostaviti stanje, da bi lahko pravdni stranki ponovno zaživeli skupaj, ne glede na trenutno tožnikovo zaslepljenost. Okoliščine "nevzdržnosti" ne bodo trajale dolgo, saj bo tožnik sprevidel, da je prihodnost edino v obstoječi družinski skupnosti s toženo stranko. Toženka je pripravljena tožniku vse odpustiti, samo da bi kot družina še naprej živeli skupaj. V odnosih med pravdnima strankama so bili vzponi in padci, vendar se je sčasoma vse uredilo. S pritožbo toženka daje možnost tožniku, da sprevidi svojo napačno trenutno odločitev glede zahtevka za razvezo zakonske zveze. Vprašljiva je ugotovitev, da je za tožnika zakonska zveza postala nevzdržna. Trenutna želja s pavšalnimi navedbami o razmerju z dekletom z daljnega vzhoda ne more utemeljiti nevzdržnosti. Tožnikove navedbe glede nevzdržnosti zakonske zveze bi morale biti bolj konkretizirane. Sodišče ni pravilno ugotovilo dejanskega stanja in ni ustrezno utemeljilo vzroka za nevzdržnost. Nevzdržnost zakonske zveze je pravni pojem, ki ga je treba restriktivno uporabljati, ne pa ekstenzivno kot v tem primeru. Zgolj nezvestoba sama po sebi še ne pomeni osnove za ugotovitev nevzdržnosti zakonske zveze.

3. Tožnik v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Za razvezo zakonske zveze zadošča tudi, da ta postane nevzdržna zgolj za enega od zakoncev (65. člen ZZZDR). Tožnik je v tožbi navedel, zakaj je zakonska zveza s toženko zanj nevzdržna. V svoji izpovedbi je pojasnil, da ne vidi več možnosti njunega skupnega življenja ter da do toženke ne čuti več ljubezni in čustvene navezanosti. Od avgusta 2016 ne živita več skupaj. Glede na to je pravilna ugotovitev prvega sodišča, da zakonska zveza pravdnih strank nima več takšne vsebine, kot jo opredeljuje 13. člen ZZZDR, ter da je za tožnika postala nevzdržna, saj ugotovljene okoliščine izpolnjujejo pravni standard nevzdržnosti zakonske zveze za tožnika. Obstoj oziroma trajanje zakonske zveze temelji na svobodni odločitvi vsakega zakonca, da živi v partnerski zvezi. Ker takšne tožnikove volje ni več in ker tožnika ni mogoče prisiljevati, da bi proti svoji volji in želji še naprej živel v zakonski zvezi s toženko, je sodišče prve stopnje moralo razvezati zakonsko zvezo pravdnih strank.

6. Ker uveljavljani in uradoma upoštevni pritožbeni razlogi niso podani je pritožbeno sodišče zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (323. člen ZPP).

7. V zakonskih sporih odloči sodišče o pravdnih stroških po prostem preudarku (413. člen ZPP). Načela uspeha v pravdi v tovrstnih sporih ni upoštevno. Ureditev njunega statusnega razmerja je bila v interesu obeh pravdnih strank, zato krijeta svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena ZPP).