Jedro

Za ugoditev predlogu za preusmeritev izvršbe lahko zadostna že ocenjena vrednost nepremičnine, kot je navedena na Prostorskem portalu GURS, v kolikor ni trditev (in dokazov), ki bi govorili nasprotno.

Dolžnik mora namreč dejstvo, da druga nepremičnina zadošča za poplačilo upnikove terjatve, izkazati s stopnjo verjetnosti. Slednja pa je podana že, ko je razlogov, ki govorijo v prid posameznega zaključka, več od tistih, ki kažejo nasprotno.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Dolžnica mora upniku v roku 8 dni po vročitvi tega sklepa povrniti stroške odgovora na pritožbo v znesku 447,98 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po izteku navedenega roka dalje do plačila.

Obrazložitev

1. Z uvodoma navedenim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo dolžničin predlog za opravo izvršbe na drugi nepremičnini z ID znakom ... .../1 (I. točka izreka). Zavrnilo je tudi upnikov predlog za priznanje nagrade za odgovor na ta predlog (II. točka izreka).

2. Zoper ta sklep se dolžnica po pooblaščenki pravočasno pritožuje. Sklep izpodbija v celoti in iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v povezavi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ). V pritožbi izpostavlja, da je s stopnjo verjetnosti izkazala, da nepremičnina zadošča za plačilo upnikove terjatve, saj je sodišče prve stopnje opravilo poizvedbe glede vrednosti nepremičnine na Prostorskem portalu Geodetske uprave Republike Slovenije (v nadaljevanju: GURS) in ugotovilo, da je vrednost nepremičnine na dan 31. 3. 2017 znašala 33.353,00 EUR. Vrednost nepremičnine na katero se nanaša njen predlog je tako večja od upnikove terjatve, zato bi moralo sodišče prve stopnje njenemu predlogu ugoditi. Ob tem poudarja, da čeprav gre za informativni izračun, bi moralo sodišče prve stopnje ob upoštevanju inflacije in gibanja cen na trgu nepremičnin ugotoviti, da je informativna vrednost nepremičnine v trenutku podaje predloga bila zagotovo višja. Napačne so navedbe sodišča, da je tržno vrednost nepremičnine mogoče ugotoviti le z angažiranjem izvedenca v skladu s 178. členom ZIZ oziroma da je to edini veljaven način ugotovitve vrednosti nepremičnine. Citirano določilo se uporablja predvsem pri ugotavljanju vrednosti nepremičnin, kadar je sporno, ali določena vrednost nepremičnine presega skupni znesek terjatve in kadar ni mogoče s stopnjo verjetnosti sklepati, da bo vrednost nepremičnine dosegla višino terjatve. Nadalje še navaja, da predujma za angažiranje sodnega cenilca ni plačala, a je razlog za to slabo premoženjsko stanje. Predlaga, da sodišče druge stopnje pritožbi ugodi, sklep razveljavi in se zadeva vrne v nov postopek.

3. Upnik v po pooblaščenki podanem pravočasnem odgovoru na pritožbo navaja, da je odločitev sodišča prve stopnje pravilna, pritožba pa neutemeljena, zato naj se zavrne in sklep potrdi. Med odgovarjanjem na pritožbene očitke izpostavlja, da se tržna vrednost nepremičnine lahko ugotovi le z angažiranjem sodnega cenilca, ki ga pa sodišče ni imenovalo, ker dolžnica ni plačala predujma. Opozarja, da nepremičnina glede katere se predlaga preusmeritev izvršbe, predstavlja staro hišo v slabem stanju, ki se je ne da spreminjati oziroma podirati in je pod spomeniškim varstvom, vse te okoliščina pa vplivajo na vrednost nepremičnine. V zvezi z dolžničinim slabim premoženjskim stanjem, ki je razlog za neplačilo predujma, pa še navaja, da bi lahko zaprosila za brezplačno pravno pomoč, zato so te njene navedbe neutemeljene. Priglaša pritožbene stroške.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče druge stopnje uvodoma pojasnjuje, da dolžnica izpodbija tudi II. točko izreka izpodbijanega sklepa, a je sodišče druge stopnje pritožbo obravnavalo po vsebini, in sicer kot pritožbo zoper I. točko izreka sklepa sodišča prve stopnje, ki zanjo neugodna.

6. Po prvem odstavku 169. člena ZIZ lahko v osmih dneh od vročitve sklepa o izvršbi predlaga, naj sodišče dovoli drugo sredstvo izvršbe, ali naj opravi izvršbo na drugi nepremičnini. Sodišče bo predlogu ugodilo, če dolžnik izkaže za verjetno, da bo terjatev poplačana z drugim izvršilnim sredstvom ali s prodajo druge nepremičnine (četrti odstavek 169. člena ZIZ).

7. Sodišče prve stopnje je pravilno razlogovalo, da na podlagi informativnega izračuna vrednosti nepremičnine na Prostorskem portalu GURS ni mogoče ugotoviti njen tržne vrednosti oziroma da je slednjo na podlagi drugega odstavka 178. člena ZIZ mogoče ugotoviti zgolj na podlagi cenitve sodnih cenilcev po tržni ceni na dan cenitve. Drži tudi, da je dokazno breme o tem, da bo predlagana preusmeritev izvršbe zadoščala za poplačilo upnikove terjatve na dolžniku. Dolžnik mora namreč podati ustrezno trditveno podlago in predlagati dokaze, na podlagi katerih lahko nato sodišče tehta okoliščine, ki so pomembne za odločitev o predlogu. Vendar pa mora dolžnik dejstvo, da druga nepremičnina zadošča za poplačilo upnikove terjatve, izkazati s stopnjo verjetnosti. Slednja pa je podana že, ko je razlogov, ki govorijo v prid posameznega zaključka, več od tistih, ki kažejo nasprotno. To pomeni, da je za ugoditev predlogu za preusmeritev izvršbe lahko zadostna že ocenjena vrednost nepremičnine, kot je navedena na Prostorskem portalu GURS, v kolikor ni trditev (in dokazov), ki bi govorili nasprotno. V tem delu je zato pritrditi pritožbi, ki smiselno izpostavlja, da cenitev nepremičnine po sodnem cenilcu v tej fazi postopka ni obligatorna. Le-ta je obvezna kasneje, ko sodišče dovoli izvršbo na drugo nepremičnino, pri čemer stroške cenitve takšne nepremičnine zalaga upnik (prvi odstavek 38. člena ZIZ), ki se nato (prednostno) poplačajo iz kupnine za prodano nepremičnino (197. člen ZIZ).1

8. Vendar pa je sodišče prve stopnje ob tehtanju dolžničinih in upnikovih navedb predlog dolžnice za dovolitev izvršbe na drugo nepremičnino utemeljeno zavrnilo. Dolžnica pritožbeno ne izpodbija ugotovitve sodišče prve stopnje, da gre pri predlagani nepremičnini za zelo staro hišo, ki je v slabem stanju, ki se je ne da spreminjati in podirati ter je pod spomeniškim varstvom – na kar v odgovoru na pritožbo ponovno opozarja upnik. Ob tako ugotovljenem pa se ob pravilni uporabi določila četrtega odstavka 169. člena ZIZ za povsem pravilnega izkaže zaključek sodišča prve stopnje v izpodbijanem sklepu, da dolžnica ni uspela izkazati verjetnosti, da bi z izvršbo na drugo nepremičnino lahko bila poplačana upnikova terjatev.

9. Po obrazloženem in ker ob preizkusu izpodbijanega sklepa po uradni dolžnosti v skladu z drugim odstavkom 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom ZIZ ni ugotovilo kršitev, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, je sodišče druge stopnje pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in sklep sodišče prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

10. Sodišče druge stopnje o dolžničinih pritožbenih stroških ni odločilo, saj jih ni priglasila (prvi odstavek 163. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Upnik je obrazloženo odgovoril na dolžničino pritožbo, zato so stroški v zvezi z njegovim odgovorom na pritožbo potrebni za izvršbo (peti odstavek 38. člena ZIZ). Ob upoštevanju priglašenega stroškovnika in veljavne Odvetniške tarife (v nadaljevanju: OT) ti obsegajo strošek nagrade za sestavo pritožbenega odgovora (tar. št. 31/7 OT) v obsegu 600 odv. točk, k čemur je sodišče druge stopnje prištelo še 2 % materialne stroške v obsegu 12 odv. točk (tretji odstavek 11. člena OT) in oboje povečalo za 22 % DDV (2. člen OT). Ob upoštevanju vrednosti točke v znesku 0,60 EUR znašajo stroški pritožbenega odgovora 447,98 EUR. Te stroške mora dolžnica povrniti upniku v roku 8 dni po vročitvi tega sklepa, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po izteku navedenega roka dalje do plačila (prvi odstavek 299. člena in prvi odstavek 378. člena Obligacijskega zakonika).

1 Glej tudi komentar k 169. členu ZIZ na spletnem portalu Tax-Fin-Lex.