Jedro

Drži pritožbena navedba, da nepremičnega premoženja ni mogoče hitro (kratkotrajno) unovčiti (tj. v roku, določenem za plačilo sodne takse). Neutemeljeno je zato pričakovanje, izraženo v izpodbijanem sklepu, da bo tožnica, ki razpolaga z nizkimi dohodki (približno 410 EUR na družinskega člana) zmogla obročno plačilo dolžne sodne takse brez škode za lastno preživljanje in preživljanje svojih otrok. V okoliščinah konkretnega primera je odlog plačila sodne takse primernejši institut. V primeru odloga plačila sodne takse taksni zavezanec ni razbremenjen obveznosti, izpolnitev obveznosti je zgolj odložena v prihodnost. Tožnica bo lahko v času odloženega plačila unovčila svoje premoženje zaradi plačila sodne takse (bodisi s prodajo bodisi oddajo v najem).

Izrek

I.Pritožbi se delno ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v II. točki spremeni tako, da se tožeči stranki odloži plačilo sodne takse za postopek pred sodiščem prve stopnje v višini 10.096,20 EUR za 12 mesecev po pravnomočnosti sklepa.

II.V ostalem se pritožba zavrne in se sklep v izpodbijanem in nespremenjenem delu (v I. točki izreka) potrdi.

Obrazložitev

1.Po pravnomočnosti odločitve, da znaša njena taksna obveznost za postopek pred sodiščem prve stopnje 10.096,20 EUR, je tožnica podala predlog za taksno oprostitev, podredno pa še predlog za obročno plačilo sodne takse (plačilo v 24 obrokih) in predlog za odlog plačila sodne takse do pravnomočnega zaključka postopka. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog za oprostitev plačila sodne takse za tožbo1 (I. točka izreka) in ji odobrilo obročno plačilo dolžne sodne takse (10.096,20 EUR) v 24 zaporednih mesečnih obrokih, pri čemer prvi obrok znaša 420,79 EUR, vsi naslednji pa 420,67 EUR (II. točka izreka). Plačilni nalog z dne 20. 6. 2024 je razveljavilo (III. točka izreka).

2.Tožnica, ki sklep (I. in II. točko izreka) izpodbija iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena ZPP,2 in zaradi kršitve ustavnih pravic, pritožbenemu sodišču predlaga, da sklep ustrezno spremeni (ugodi predlogu za taksno oprostitev) oziroma razveljavi in vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

2.Pritrjuje ugotovitvi, da ne presega dohodkovnega cenzusa, prav tako ugotovitvam, da je lastnica stanovanj v X. na Hrvaškem in v Y. ter solastnica nepremičnine v Z. Nasprotuje pa zaključku, da razpolaga z dovolj premoženja, da zaradi plačila dolžne sodne takse ne bo ogroženo njeno preživljanje in preživljanje njenih otrok. Prodaja nepremičnega premoženja ne poteka tako hitro, da bi lahko tožnica takso plačala v enkratnem znesku ali v obrokih. Navedene nepremičnine so tudi skupno premoženje pravdnih strank, zato tožnica z njimi ne more samostojno razpolagati. Plačila sodne takse, četudi v mesečnih obrokih, ne zmore brez škode za lastno preživljanje in preživljanje svojih otrok.

3.Pritožba je delno utemeljena.

4.Sodišče prve stopnje odloči o oprostitvi, odlogu ali obročnem plačilu taks na predlog stranke (prvi odstavek 12. člena ZST-1 3). Pri odločanju o njenem predlogu se smiselno uporabljajo določbe ZPP (tretji odstavek 1. člena ZST-1). Pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo taks so določeni v 11. členu ZST-1. Pri odločanju o oprostitvi, odlogu ali obročnem plačilu taks mora sodišče skrbno presoditi vse okoliščine, zlasti pa upoštevati materialni položaj stranke in njenih družinskih članov, vrednost predmeta postopka in število oseb, ki jih stranka preživlja (peti odstavek 11. člena ZST-1). Taksna oprostitev (v ta okvir sodi tudi odloženo ali obročno plačilo takse) predstavlja izjemo od splošne obveznosti plačila sodnih taks, zato je trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za oprostitev, odlog ali obročno plačilo taks na predlagatelju (212. člen ZPP). Če želi predlagatelj uživati privilegij oprostitve, odloga ali obročnega plačila takse, mora ponuditi ustrezne trditve in dokaze o svojem dohodkovnem in premoženjskem stanju, iz katerih izhaja, da bi bila s plačilom takse občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja, oziroma da bi bila s takojšnjim plačilom ali takojšnjim plačilom v celotnem znesku občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja. Materialni položaj stranke (in njenih družinskih članov) se ugotavlja glede na dohodke in premoženje stranke (in njenih družinskih članov). Za ugotavljanjem materialnega položaja stranke se uporabljajo določbe zakona, ki urejajo socialnovarstvene prejemke, o načinu ugotavljanju materialnega položaja oseb pri uveljavljanju pravice do denarne socialne pomoči (drugi odstavek 12.a člena ZST-1). Pogoj občutnega zmanjšanja sredstev za preživljanje je izpolnjen, če mesečni povprečni dohodek na člana družine ne presega višine dveh osnovnih zneskov minimalnega dohodka,4 določenega z zakonom, ki ureja socialno varstvene prejemke (šesti odstavek 11. člena ZST-1 v zvezi z drugim odstavkom 13. člena ZBPP5 in prvim odstavkom 8. člena ZSVarPre6 ).

5.Izpodbijana odločitev temelji na ugotovitvah, - da je tožnica v relevantnem trimesečnem obdobju (maj - julij 2024) preje(ma)la povprečno mesečno plačo 895 EUR in regres v višini 1.253,90 EUR (sama je trdila, da iz naslova plače mesečno prejema 1.231,33 EUR), - da je dolžna preživljati dva otroka, in - da je lastnica stanovanja v X. na Hrvaškem (katerega vrednost je ocenila na 82.000 EUR), solastnica stanovanja v Z. na Hrvaškem (katerega vrednost je ocenila na 85.000 EUR) ter lastnica stanovanja z garažo v Y., v katerem ne biva (katerega vrednost je ocenila na 64.902 EUR).

6.Pravilno je izhodišče sodišča prve stopnje, da je institut taksne oprostitve namenjen le socialno najbolj ogroženim slojem prebivalstva. Prav tako sta pravilna dokazna presoja, da tožnica razpolaga s premoženjem, katerega vrednost presega 48 kratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka, ter na tej presoji temelječ materialnopravni zaključek, da tožnica ne izpolnjuje pogojev za taksno oprostitev (27. člen ZSVarPre v zvezi z drugim odstavkom 12.a člena ZST-1).

7.Skladno s tretjim odstavkom 12.a člena ZST-1 se pri ugotavljanju materialnega položaja stranke ne upošteva premoženje, s katerim stranka dejansko ne more razpolagati, če stranka izkaže upravičene razloge, zaradi katerih je razpolaganje s tem premoženjem omejeno in na podlagi katerih je mogoče utemeljeno sklepati, da jih stranka ni zakrivila po lastni volji. Trditveno in dokazno breme o tem, da z ugotovljenim premoženjem ne more razpolagati, je bilo na tožnici. Ne more biti dvoma o tem, da tožnica ne more samostojno razpolagati s premoženjem, ki predstavlja skupno premoženje nekdanjih zunajzakonskih partnerjev (67. člen v zvezi s 4. členom DZ7). Gre za premoženje, s katerim lahko nekdanja partnerja (tudi po razpadu njune zveze, oziroma do delitve premoženja) načeloma razpolagata le skupno in sporazumno (69. člen DZ). Po tožbenih navedbah in zahtevku na ugotovitev obsega skupnega premoženja pravdnih strank in deležev na njem naj bi v skupno premoženje pravdnih strank sodile nepremičnine v W., V. in v Z. na Hrvaškem. Tožnica v tožbi ne omenja nepremičnin v X. na Hrvaškem in v Y., zato je njeno pritožbeno navedbo, da (tudi) to premoženje sodi v skupno premoženje pravdnih strank, šteti za pavšalno navrženo nedokazano trditev. V odsotnosti vsakršnih dokazov o tem, da gre za premoženje, pridobljeno z delom (oziroma odplačno) med trajanjem zunajzakonske skupnosti, je šteti, da gre za tožničino posebno premoženje (77. člen DZ), s katerim lahko samostojno razpolaga (78. člen DZ). Velja še poudariti, da tožnica uveljavlja lastninska upravičenja (50 % delež) na premoženju, katerega vrednost ocenjuje na 1.000.000 EUR.8 Že ta okoliščina sama po sebi izkazuje, da tožnica ne sodi v krog socialno ogroženih oseb.

8.Drži pritožbena navedba, da nepremičnega premoženja ni mogoče hitro (kratkotrajno) unovčiti (tj. v roku, določenem za plačilo sodne takse). Neutemeljeno je zato pričakovanje, izraženo v izpodbijanem sklepu, da bo tožnica, ki razpolaga z nizkimi dohodki (približno 410 EUR na družinskega člana9) zmogla obročno plačilo dolžne sodne takse brez škode za lastno preživljanje in preživljanje svojih otrok. V okoliščinah konkretnega primera je odlog plačila sodne takse primernejši institut. V primeru odloga plačila sodne takse taksni zavezanec ni razbremenjen obveznosti, izpolnitev obveznosti je zgolj odložena v prihodnost.10 Tožnica bo lahko v času odloženega plačila unovčila svoje premoženje zaradi plačila sodne takse (bodisi s prodajo bodisi oddajo v najem). Po presoji pritožbenega sodišča je primeren čas odloga 12 mesecev po pravnomočnosti sklepa sodišča prve stopnje (torej 12 mesecev po izdaji sklepa pritožbenega sodišča), kar je tudi v skladu s pravilom iz drugega odstavka 11. člena ZST-1, da čas odloga plačila ne sme biti daljši od 24 mesecev (daljši je lahko le v primeru obstoja izjemnih okoliščin, ki v konkretnem primeru niso podane).

9.Na podlagi navedenega je pritožbeno sodišče pritožbi delno ugodilo in odločitev o obročnem plačilu (II. točko izreka) spremenilo tako, da je tožnici odobrilo 12 - mesečni odlog plačila sodne takse za postopek pred sodiščem prve stopnje (3. točka 365. člena ZPP). V ostalem delu je pritožbo zavrnilo ter v izpodbijanem in nespremenjenem delu potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).

-------------------------------

1Pravilno: za postopek pred sodiščem prve stopnje.

2Zakon o pravdnem postopku, Ur. l. RS, št. 26/1999, s spremembami in dopolnitvami.

3Zakon o sodnih taksah, Ur. l. RS, št. 37/2008, s spremembami in dopolnitvami.

4Osnovni znesek minimalnega dohodka od aprila 2024 znaša 484,88 EUR.

5Zakon o brezplačni pravni pomoči, Ur. l. RS, št. 48/2001, s spremembami in dopolnitvami

6Zakon o socialnovarstvenih prejemkih, Ur. l. RS, št. 61/2010, s spremembami in dopolnitvami

7Družinski zakonik, Ur. l. RS, št. 15/2017, s spremembo

8Poleg navedenih nepremičnin in premičnin v njih naj bi v skupno premoženje pravdnih strank sodilo plovilo (tožnica njegovo vrednost ocenjuje na 80.000 EUR), 100 % poslovni delež v družbi (tožnica njegovo vrednost ocenjuje na 150.000 EUR in denarna sredstva na bančnem računu.

91.231,33 EUR/3

10Po drugem odstavku 11. člena ZST-1 sodišče stranki odloži plačilo taks, če bi bila s takojšnjim plačilom občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja sama ali se preživljajo njeni družinski člani.

Zveza:

Zakon o sodnih taksah (2008) - ZST-1 - člen 11, 11/2, 11/6, 12, 12a

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.