Jedro

Iz določila 3. odstavka 20. člena URS jasno izhaja, da se lahko pripor zoper obtoženca, če je v roku iz 2. odstavka citiranega člena vložena obtožnica, podaljša tudi po njeni vložitvi, če še vedno obstajajo razlogi zanj.

Izrek

Zahteva zagovornika obt. R.P. za varstvo zakonitosti se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

S sklepom Okrožnega sodišča v Celju z dne 14.5.2001 je bil zoper obtožena F.C. in R.P. iz pripornega razloga po 3. točki 1. odstavka 201. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) podaljšan pripor. Višje sodišče v Celju je s sklepom z dne 29.5.2001 pritožbo zagovornika obt. R.P. zavrnilo kot neutemeljeno.

Zoper pravnomočni sklep o podaljšanju pripora je zagovornik obt. R.P. dne 21.6.2001 vložil zahtevo za varstvo zakonitosti. V njej navaja, da Ustava Republike Slovenije ne ureja pripora po vložitvi obtožnice, zaradi česar ga v skladu z določilom 3. odstavka 15. člena Ustave Republike Slovenije ni mogoče odrediti, ker se lahko človekove pravice in temeljne svoboščine omejijo le v primerih, določenih z Ustavo Republike Slovenije. Zato zgolj zakonske določbe o odreditvi pripora niso dovolj. Predlaga, da Vrhovno sodišče Republike Slovenije pripor zoper obtoženca odpravi in ga izpusti na prostost. Vrhovna državna tožilka Republike Slovenije B.B. v odgovoru na zahtevo za varstvo zakonitosti, ki ga je podala na podlagi 2. odstavka 423. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP), predlaga, da Vrhovno sodišče Republike Slovenije zahtevo za varstvo zakonitosti zavrne kot neutemeljeno, ker ni podana kršitev Ustave Republike Slovenije in tudi ne kršitev določb ZKP.

Zahteva za varstvo zakonitosti ni utemeljena.

Enako kot v zahtevi za varstvo zakonitosti je zagovornik navajal že v pritožbi zoper sklep o podaljšanju pripora. Že v razlogih sklepa Višjega sodišča v Celju z dne 29.5.2001 je bilo podrobno pojasnjeno, zakaj tako stališče zagovornika obt. R.P. ni utemeljeno, pri čemer je potrebno ponovno napotiti zagovornika na določilo 3. odstavka 20. člena Ustave Republike Slovenije, ki določa, da se obdolženec izpusti, če do izteka rokov iz 2. odstavka tega člena ni vložena obtožnica. Iz tega določila torej povsem jasno izhaja, da se lahko pripor zoper obtoženca, če je v tem roku vložena obtožnica, podaljša tudi po vložitvi obtožnice, če še vedno obstajajo razlogi za pripor, čas trajanja pripora po vložitvi obtožnice pa je omejen na največ dve leti (5. odstavek 207. člena ZKP).

Stališče zagovornika obt. R.P., da po vložitvi obtožnice ni mogoče zoper obtoženca podaljšati pripora, je torej v celoti zgrešeno. Zato je Vrhovno sodišče Republike Slovenije zahtevo zagovornika obt. R.P. za varstvo zakonitosti zavrnilo kot neutemeljeno (425. člen ZKP).