Jedro

Ustreznost ponudbe razlastitvene upravičenke je v postopku, kjer se določa o uvedbi razlastitvenega postopka, dejansko vprašanje.

Izrek

I. Revizija se zavrže. II. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

1. Zoper v uvodu navedeno pravnomočno sodbo sodišča prve stopnje so tožniki po odvetniku dne 18. 2. 2009 vložili revizijo. Dovoljenost revizije utemeljujejo s sklicevanjem na vse tri točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Zahtevajo povračilo stroškov revizijskega postopka z zamudnimi obrestmi.

K I. točki izreka:

2. Revizija ni dovoljena.

3. S pravnomočno sodbo, ki jo tožniki izpodbijajo z revizijo, je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu – ZUS-1 (Ur. l. RS, št. 105/2006) zavrnilo tožnikovo tožbo zoper odločbo Upravne enote Ljubljana z dne 9. 1. 2008 v zvezi z odločbo tožene stranke z dne 13. 3. 2008. Upravni organ prve stopnje je z izpodbijano odločbo ugotovil, da je izkazana javna korist za gradnjo gospodarske javne infrastrukture, in uvedel postopek razlastitve zemljišča parc. št. 15, njiva v izmeri 2637 m2, vložna št. 16, k.o. A. (1. točka izreka), odločil, da se razlastitveni postopek zaznamuje v zemljiški knjigi (2. točka izreka), in dovolil izvedbo postopka za ureditev mej in parcelacije zemljišča parc. št. 15, k.o. A. (3. točka izreka), ter sklenil, da stroške ureditve mej in parcelacije nosi Mestna občina Ljubljana in da drugi stroški postopka niso bili zaznamovani. Tožena stranka je pritožbo tožnikov zoper izpodbijano odločbo upravnega organa prve stopnje zavrnila.

4. Po drugem odstavku 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če je podan eden izmed tam navedenih pogojev za njeno dovoljenost. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o obstoju pogojev za dovoljenost revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti oziroma uvesti. Ustavno sodišče RS je v več svojih sklepih (na primer Up-858/08 z dne 3. 6. 2008, Up-1186/2008 z dne 23. 4. 2009) ugotovilo, da takšno stališče ni v nasprotju z Ustavo RS.

5. Revidenti uveljavljajo dovoljenost revizije po določbi 1. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1, saj navajajo, da vrednost nepremičnine, ki je predmet izpodbijanih upravnih odločb, znatno presega vrednost 20.000,00 EUR. Ker je po določbi 1. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 revizija dovoljena le, če gre za zadevo, v kateri je pravica ali obveznost stranke izražena v denarni vrednosti, vrednost izpodbijanega dela pa presega 20.000,00 EUR, v obravnavani zadevi pa gre za spor o uvedbi postopka razlastitve, torej spor, v katerem pravica ali obveznost stranke ni izražena v denarni vrednosti, pogoj za dovoljenost revizije po določbi 1. točke drugega dostavka 83. člena ZUS-1, ni izkazan.

6. Revidenti uveljavljajo tudi dovoljenost revizije po določbi 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1, ki določa, da je revizija dovoljena, če gre po vsebini zadeve za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju, ali če odločba sodišča prve stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča glede tega vprašanja, ki je bistveno za odločitev, ali če v sodni praksi sodišča prve stopnje ni enotnosti, Vrhovno sodišče pa o tem še ni odločalo. Pomembnost pravnega vprašanja je po dikciji ZUS-1 treba presojati glede na vsebino zadeve. Za pomembno pravno vprašanje gre, če je mogoče od njegove rešitve pričakovati razvoj prava preko sodne prakse glede takega vprašanja, če bi bilo pomembno za zagotovitev pravne varnosti ali za enotno uporabo prava na področju, na katerega se nanaša vsebina zadeve. Upoštevaje trditveno in dokazno breme, ki je na strani revidenta, in določbo četrtega odstavka 367.b člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP, ki se po prvem odstavku 22. člena ZUS-1 v upravnem sporu primerno uporablja za vprašanja postopka, ki v ZUS-1 niso urejena, mora revident natančno in konkretno navesti sporno pravno vprašanje in pravno pravilo, ki naj bi bilo prekršeno, okoliščine, ki kažejo na njegovo pomembnost, ter na kratko obrazložiti, zakaj je sodišče prve stopnje to vprašanje rešilo nezakonito.

7. Izkazanost pogojev za dovolitev revizije po citirani določbi revidenti utemeljujejo z navedbo: „da gre glede na pomen zemljišča za njihovo družinsko kmetijo in postopek razlastitve po vsebini za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju“. V revizijskih razlogih pa dodatno navajajo: »Ugotavljanje ustreznosti višine ponudbe razlastitvene upravičenke je tako za predmetni spor pomembno pravno vprašanje, do katerega bi se moralo sodišče prve stopnje opredeliti in izvesti dokaze, predlagane s strani tožeče stranke (izvedenec in ponudbe Nepremičnine.net.), česar pa sodišče ni storilo«.

8. Po presoji Vrhovnega sodišča pa revidenti s temi navedbami pogoja za dovolitev revizije po določbi 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 niso izkazali. Predmet presoje v obravnavani zadevi je izpolnjevanje pogojev za uvedbo razlastitvenega postopka po določbah Zakona o urejanju prostora – ZUreP-1 in Zakona o prostorskem načrtovanju - ZPNačrt. Citirana zakona pa v svojih določbah niti opisno niti vrednostno ne določata, kakšna naj bi bila ponudba za odkup zemljišča (za razliko od same odškodnine, kar pa je predmet drugih postopkov in v pristojnosti drugega sodišča), zato primernost ponudbe za odkup zemljišča v obravnavani zadevi ni pravno vprašanje temveč je po svoji vsebini dejansko vprašanje in kot tako del dejanskega stanja, kar pa ni predmet revizijske presoje. Ker revidenti drugega pomembnega pravnega vprašanja niso izpostavili, zatrjevani pogoj za dovolitev revizije po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izkazan.

9. Revidenti uveljavljajo tudi dovoljenost revizije po 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1, po kateri je revizija dovoljena, če ima odločitev, ki se izpodbija v upravnem sporu, zelo hude posledice za stranko. Teh pa revidenti z navedbo, da izpodbijana odločitev omogoča nadaljevanje postopka in odvzem lastninske pravice na zemljišču, ki ga obdelujejo in ki jim služi za preživetje, niso izkazali. Sama uvedba razlastitvenega postopka namreč še ne pomeni tudi odvzem lastninske pravice na zemljišču. O tem, ali so izpolnjeni pogoji za razlastitev in odvzem lastninske pravice bo namreč, če ne bodo sklenili pogodbe namesto razlastitve, odločeno s posebno odločbo, zoper katero bodo imeli samostojno sodno varstvo. Ker odvzem lastninske pravice ni neposredna posledica v tem upravnem sporu izpodbijane upravne odločbe, so za presojo izpolnjevanja pogojev za dovoljenost revizije irelevantne tudi sicer neizkazane navedbe o kmetijskih obdelavi zemljišča, ki naj bi revidentom služilo za preživetje. Revidentom pa je v primeru dejanske razlastitve tudi že po samem zakonu (105. člen ZUreP-1) zagotovljena ustrezna odškodnina v denarju oziroma ob določenih pogojih nadomestna nepremičnina, kjer bodo lahko nadaljevali s kmetijsko proizvodnjo.

10. Ker revidenti niso izkazali zatrjevanih pogojev za dovoljenost revizije, je Vrhovno sodišče revizijo zavrglo kot nedovoljeno na podlagi 89. člena ZUS-1. 11. Odločitev o revizijskih stroških temelji na prvem odstavku 165. člena in prvem odstavku 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1.