Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Če stranka izvedenskemu mnenju vsebinsko nasprotuje, to ne pomeni, da izvedenec ni upravičen do nagrade za opravljeno delo in do povračila stroškov. Dopolnitev izvedenskega mnenja in morebitne strankine pripombe, da poda izvedenec dodatna pojasnila na mnenje, ne pomenijo novega dokaza, saj je to sestavni del dokazovanja z izvedencem.
Dopolnilno izvedensko mnenje je bilo izdelano zaradi podanih pisnih pripomb tožene stranke, zato tožnika, ki sta sicer na začetku predlagala izvedbo dokaza z izvedencem finančne stroke in v tej zvezi založila predujem, ne moreta trpeti stroškov, ki so nastali z dopolnilnim mnenjem, katerega izdelava je bila samo v interesu tožene stranke.
Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijani sklep v IV. točki izreka spremeni tako, da se glasi: "Skupno priznani znesek iz I. in II. točke sklepa v višini 173,58 EUR je dolžna plačati tožena stranka v roku 8 dni od dneva prejema pisnega odpravka sklepa na račun Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani, št. ..., sklic na ... ." V preostalem pa se pritožba zavrne in se v nespremenjenem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.
Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom priznalo sodni izvedenki iz področja ekonomije mag. A.A. nagrado in stroške za izdelavo dopolnilnega izvedenskega mnenja v višini 158,70 EUR bruto (I. točka izreka), pri čemer se od priznanega zneska nagrade in stroškov obračuna in plača 8,85 % prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje v višini 14,04 EUR ter 0,53 % prispevek za zdravstveno zavarovanje za poškodbe v višini 0,84 EUR (II. točka izreka); in ugotovilo, da sodna izvedenka ni zavezanka za plačilo DDV (III. točka izreka). Sodišče prve stopnje je skupni znesek iz I. in II. točke izreka v višini 173,58 EUR naložilo v plačilo tožeči stranki, ki je dolžna v roku 8 dni od dneva prejema pisnega odpravka sklepa plačati navedeni znesek na račun Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani, št. ..., sklic na št. ... (IV. točka izreka), pri čemer plačilo tako ugotovljenega skupnega zneska v višini 173,58 EUR izvrši finančno računovodska služba, tako da neto znesek nakaže na transakcijski račun sodne izvedenke št. ..., in da akontacijo dohodnine ter prispevka za pokojninsko in invalidsko ter zdravstveno zavarovanje za poškodbe nakaže na ustrezne račune (V. točka izreka), plačilo pa se izvede najkasneje v 45 dneh od izdaje tega sklepa (VI. točka izreka).
Tožnika sta se pritožila zoper sklep iz pritožbenih razlogov zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava po določbah 2. in 3. točke 1. odstavka 338. člena v zvezi s 1. odstavkom 366. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/1999 in spremembe), ki se v skladu z določbo 19. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1, Ur. l. RS, št. 2/2004 in spremembe) uporablja tudi v sporih pred delovnim sodiščem. Navajata, da je sodišče naložilo izvedenki izdelavo dopolnilnega izvedenskega mnenja, ki je v dopolnjenem mnenju v celoti sledila pripombam tožene stranke. Menita, da ga je izvedenka izdelala zaradi nepopolnega in nerazumljivega prvotnega izvedenskega mnenja, kar pomeni, da v tem mnenju ni bila dovolj dosledna. Poleg tega se ne strinjata z ugotovitvijo v sklepu, da je bila dopolnitev izvedenskega mnenja zahtevna. Zato predlagata, da pritožbeno sodišče ne prizna izvedenki nagrade in stroškov za izdelavo dopolnilnega izvedenskega mnenja oz. da vse to naloži v plačilo toženi stranki.
Pritožba je delno utemeljena.
Pritožbeno sodišče je preizkusilo sklep v mejah pritožbenega izpodbijanja in po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka ter na pravilno uporabo materialnega prava (2. odstavek 350. člena v zvezi s 1. odstavkom 366. člena ZPP). Pritožbeno sodišče po takšnem preizkusu tako v zvezi z izvedenim postopkom kot z izdanim sklepom ni našlo nobene bistvene postopkovne kršitve, na katere je moralo paziti po uradni dolžnosti.
Pritožbeno sodišče soglaša z ugotovitvijo v izpodbijanem delu o višini priznane nagrade in stroškov izvedenki finančne stroke za izdelavo dopolnilnega izvedenskega mnenja. Vendar pa se ne strinja z odločitvijo, da sta s plačilom takšne izvedenine obremenjena tožnika, kar vse utemeljuje z naslednjimi dejanskimi in pravnimi razlogi: Izvedenec ima skladno z določbo 249. člena ZPP pravico do nagrade in do povračila stroškov v zvezi z izdelavo izvedenskega mnenja. V tej zvezi je z določbo 51. člena Pravilnika o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (Pravilnik, Ur. l. RS, št. 88/2010 in spremembe) tako za izdelavo pisnega mnenja kot njegovo dopolnitev predpisana nagrada za izvedenca po stopnjah od manj zahtevnega do izjemno zahtevnega mnenja. Če stranka izvedenskemu mnenju vsebinsko nasprotuje, navedeno ne pomeni, da izvedenec ni upravičen do nagrade za opravljeno delo in do povračila stroškov. Poleg tega dopolnitev izvedeniškega mnenja in morebitne strankine pripombe, da poda izvedenec dodatna pojasnila na mnenje, ne pomenijo novega dokaza, saj je to sestavni del dokazovanja z izvedencem.
V konkretni zadevi je izvedenka finančne stroške na podane pripombe tožene stranke izdelala dopolnilno mnenje, v katerem je opredelila nove izračune prevoznih stroškov obeh tožnikov v spornem času in v tej zvezi priglasila nagrado in stroške za njegovo izdelavo. Sodišče prve stopnje je ocenilo izdelavo dopolnilnega mnenja za zahtevno ter izvedenki skladno z določbama 2. odstavka 51. člena in 3. odstavka 45. člena Pravilnika priznalo pripadajočo nagrado in stroške ter v tej zvezi predpisane zakonske dajatve, to je skupaj znesek 173,58 EUR. Pritožbeno sodišče v celoti sprejema tako priznano nagrado in stroške, ki ustreza stopnji zahtevnosti dopolnilnega izvedenskega mnenja glede na težo, obseg in kompleksnost novih izračunov ter strokovnih zaključkov izvedenke. Zato v tej zvezi zavzemanje pritožbe, da izvedenka ni upravičena do nagrade in stroškov za izdelavo dopolnilnega mnenja oz. bi bila do njih upravičena v nižjem znesku, ker bi morala na vse to, kar je bilo predmet dopolnilnega mnenja, odgovoriti že v prvem mnenju, ne more biti upoštevno.
Vendar pa pritožba utemeljeno izpodbija odločitev v izpodbijanem delu sklepa, da sta tožnika dolžna trpeti plačilo nagrade in stroške za izdelavo dopolnilnega mnenja. Po ugotovitvi pritožbenega sodišče je bilo takšno mnenje izdelano zgolj zaradi podanih pisnih pripomb tožene stranke, kar pomeni, da tožnika, ki sta sicer na začetku predlagala izvedbo dokaza z izvedencem finančne stroke in v tej zvezi založila tudi ustrezen predujem, sedaj ne moreta trpeti stroškov, ki so nastali z dopolnilnim mnenjem, katerega izdelava je bila samo v interesu tožene stranke.
Zato je pritožbeno sodišče delno ugodilo pritožbi in v izpodbijanem delu v IV. točki izreka sklepa spremenilo odločitev tako, da je nagrado in stroške za dopolnilno izvedensko mnenje v višini 173,58 EUR naložilo v plačilo toženi stranki, kot je to razvidno iz izreka tega sklepa.
V preostalem pa je pritožbeno sodišče zavrnilo pritožbo in v nespremenjenem delu potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).
Odločitev o pritožbenih stroških je odpadla, ker v pritožbi niso bili priglašeni.