Jedro

Tožnik je kot odgovorni geodet leta 2010 potrdil nov elaborat geodetskega načrta z enako številko in enakim datumom, kot jo ima geodetski načrt, ki je bil izdelan 11. 2. 2008 s strani geodetskega podjetja A. S tem je kršil določbe četrtega odstavka 5. člena Pravilnika o geodetskem načrtu v zvezi s 6. členom Zakona o geodetski dejavnosti.

V zvezi s stroški postopka bi moral organ prve stopnje točno navesti vsa posamezna opravila obeh disciplinskih organov in opredeliti število točk ter njihovo veljavno vrednost.

Izrek

Tožbi se delno ugodi. Odločba Disciplinske komisije – disciplinski senat IZS, št. DK 8/2010 z dne 6. 4. 2011 se odpravi v delu izreka, ki se nanaša na stroške disciplinskega postopka in se zadeva v tem delu vrne prvostopenjskemu organu v ponoven postopek. V ostalem delu se tožba zavrne.

Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom št. DK 8/2010 z dne 6. 4. 2011 je senat Disciplinske komisije Inženirske zbornice Slovenije (v nadaljevanju IZS) v prvem odstavku izreka odločil, da je kršitelj A.A. (tožnik v tem sporu) pooblaščeni inženir indt. št. Geo0079, na podlagi zahteve za uvedbo disciplinskega postopka KT 8/2010 z dne 25. 5. 2010 in 19. 7. 2010, dopolnjene dne 24. 3. 2011, iz malomarnosti kriv, da je kot odgovorni geodet v letu 2010 potrdil nov elaborat geodetskega načrta s certifikatom novega stanja zemljišča po končani gradnji št. 08-15L, z enako številko in enakim datumom, kot ju ima geodetski načrt, ki je bil izdelan 11. 2. 2008 s strani geodetskega podjetja B. d.o.o. iz C.; taka potrditev elaborata geodetskega načrta novega stanja zemljišča s strani kršitelja, je v nasprotju s pravili stroke in pomeni kršitev določila 6. člena Zakona o geodetski dejavnosti v zvezi z določilom 93. člena ZGO in 5. člena Pravilnika o geodetskem načrtu; opisano ravnanje kršitelja storjeno iz malomarnosti pomeni disciplinsko kršitev po 9. točki 12. člena Disciplinskega pravilnika IZS, za kar se mu izreče disciplinski ukrep – denarna kazen v znesku 500,00 EUR.

V drugem odstavku izreka izpodbijane odločbe je odločeno, da je kršitelj na podlagi 108. člena Disciplinskega pravilnika IZS, v roku 15 dni po prejemu pismenega odpravka tega sklepa, dolžan plačati stroške disciplinskega postopka pred disciplinskim organom prve stopnje v znesku 1.310,00 EUR in stroške pritožbenega postopka v znesku 1.308,00 EUR.

V obrazložitvi izpodbijanega sklepa se navaja, da gre za ponovljeni postopek na podlagi dopolnjene zahteve za uvedbo disciplinskega postopka z dne 19. 7. 2010. V nadaljevanju so navedeni dokazi, ki bremenijo tožnika in vsa dokazna sredstva, ki so se pri tem izvedla. Kot razlog odločitve organ navaja, da iz listinske dokumentacije elaborata geodetskega načrta geodetskega biroja B. d.o.o. izhaja, da je kršitelj potrdil elaborat z dne 11. 2. 2008, certifikat geodetskega načrta z dne 11. 2. 2008 in geodetski načrt št. 08-15L z dne 11. 2. 2008, s tem pa je kršitelj potrdil elaborat z enakim datumom in enako številko, kot jo ima elaborat, ki je takrat že obstajal, vendar z drugo vsebino. V nadaljevanju navaja 6. člen Zakona o geodetski dejavnosti, ki določa, da je odgovorni geodet odgovoren za skladnost izdelka oziroma dela s predpisi, kar potrdi s svojo identifikacijsko številko in podpisom na vseh zaključenih sestavinah geodetskega izdelka. 93. člen ZGO-1 določa, da se geodetski načrt novega stanja zemljišča v skladu z geodetskimi predpisi izdela kot topografsko – katastrski načrt. Kršitelj je kršil določila navedenih predpisov in svojo delo ni opravil s profesionalno skrbnostjo, ki se zahteva od odgovornega geodeta, s tem je storil dejanje, ki ima znake disciplinskega prekrška po 9. točki 12. člena Disciplinskega pravilnika IZS, ki določa, da član zbornice stori lažjo disciplinsko kršitev, če opravlja svoje delo v nasprotju s pravili stroke. V nadaljevanju razlaga stroške disciplinskega postopka v skladu z določbo 108. člena Disciplinskega pravilnika IZS.

S pritožbeno odločbo tožena stranka potrjuje sklep senata disciplinske komisije prve stopnje in še dodaja, da je v pritožbenem postopku temeljno vprašanje, ali bi lahko disciplinski organ prve stopnje, glede na ugotovljeno dejansko stanje, postopal po 19. členu Disciplinskega pravilnika, da bi ugotovil, da gre pri kršitvi za dejanje majhnega pomena, kar ima z posledico ustavitev postopka. Ker kršitelj ni postopal s potrebno skrbnostjo pooblaščenega inženirja, je tudi pravilna ugotovitev senata, da gre za lažjo disciplinsko kršitev, ker potrditev pomanjkljivega geodetskega načrta ni povzročila večjih posledic, ni pa razlogov glede na 5. člen Pravilnika o geodetskem načrtu v zvezi s 6. členom Zakona o geodetski dejavnosti, da bi bil postopek ustavljen, temveč je pravilna odločitev o izreku denarne kazni v višini 500 EUR.

Tožnik v tožbi uveljavlja vse tri tožbene razloge in predlaga, da sodišče tožbi ugodi in oba disciplinska sklepa odpravi in samo odloči v zadevi, tako da disciplinski postopek ustavi in odloči o povrnitvi stroškov disciplinskega postopka z zakonitimi zamudnimi obrestmi, ki jih mora plačati tožena stranka. Podrejeno predlaga, da se zadeva vrne disciplinskemu organu prve stopnje v ponoven postopek in da je tožena stranka dolžna plačati stroške tega postopka.

Tožnik navaja, da disciplinski organi pri svojem delu smiselno uporabljajo tudi določila Zakona o pravdnem postopku. Prvi odstavek 104. člena Disciplinskega pravilnika določa, da mora pisni odpravek disciplinskega sklepa vsebovati obrazložitev, enako določa tudi v prvem odstavku 126. člena. Obe odločbi sta pomanjkljivi v obrazložitvi in jih ni mogoče preizkusiti. Prvostopni organ se z ničemer ni opredelil do vprašanja dejanja majhnega pomena, ki ga je tožnik izpostavil že v svoji prvi pritožbi z dne 22. 10. 2010 in ga ponovil na seji senata 24. 3. 2011. Četudi je drugostopni organ izpostavil to vprašanje kot temeljno, pa nanj ni dal odgovora. Niti prvostopni organ ni ugotavljal obstoja dejanskih okoliščin, ki so pravno odločilne za pravilno uporabo te odločbe. Ugotovitev drugostopnega organa, da „potrditev tako pomanjkljivega geodetskega načrta ni povzročila večjih posledic“ je zgolj pavšalna. Gre tudi za nepravilno uporabo materialnega prava, ker disciplinski organ ni upošteval določbe 19. člena Disciplinskega pravilnika/2005, ki ureja ustavitev disciplinskega postopka v primeru „če so sicer podani znaki disciplinskega prekrška, vendar pa so posledice tega prekrška neznatne ali pa jih sploh ni“. S tem je oblikovan institut dejanja majhnega pomena, za katerega uporabo je treba upoštevati subjektivne in objektivne okoliščine primera. Kršitelj je v postopku zatrjeval, da gre pri datumu za lapsus in ne kršitev iz malomarnosti. Dne 9. 7. 2010 je že natančno pojasnil, kako je do tega prišlo. V nadaljevanju v tožbi še navaja dejansko stanje, ki je bilo vzrok za takšno napako, kar pa sodišče v sodbo ne povzema. Geodetski načrt sestavljata grafični prikaz in certifikat. Pred potrditvijo geodetskega načrta mora geodet preveriti popolnost izdelka z upoštevanjem dodatnih zahtev naročnika. Vsebina na grafičnem prikazu se mora ujemati z vsebino certifikata. V tem primeru je geodetski načrt vsebinsko popoln, grafični prikaz pa se ujema z vsebino certifikata. Odgovorni geodet potrdi vsebino geodetskega načrta (2. člen Pravilnika o geodetskem načrtu) in s tem potrdi, da je ta vsebina skladna s predpisi. S certifikatom potrdi skladnost geodetskega načrta s predpisi, ki urejajo graditev objektov in urejanje prostora, oziroma drugimi predpisi, ki določajo izdelavo geodetskega načrta in z namenom uporabe geodetskega načrta (prvi odstavek 5. člena Pravilnika o geodetskem načrtu). Tožniku ni mogoče očitati, da je potrdil izdelek, ki ni skladen s predpisi. Disciplinski organ ni ugotovil nobenih vsebinskih napak in neskladnosti. Gre za formalno pomanjkljivost glede datuma potrditve, ki ni imela nobenih posledic. V nadaljevanju navaja, da v obrazložitvi izpodbijanega sklepa ni razlogov o tem, v čem nasprotuje, v izreku opisano dejanje 93. členu ZGO-1. V postopku ni bilo ugotovljeno, da sporni geodetski načrt ni izdelan kot topografsko katastrski načrt, zato ni jasne povezave med opisom dejanja in 93. členom ZGO-1. Na napačno uporabo tega naziva je tožnik vseskozi opozarjal. Izpodbijani sklep ne vsebuje nobenih razlogov glede krivde in izrečene kazni, izrečena denarna kazen je arbitrarna, navedba, da je kazen 500 EUR blažja denarna kazen primerna kršitvi, je zgolj pavšalna in ne odgovori na pritožbene očitke, zakaj ravno denarna kazen v višini 500 EUR in ne opomin.

V nadaljevanju tožnik izpodbija odločitev glede stroškov postopka, ki jih ni mogoče preveriti. Stroški so nerazumno visoki in neobrazloženi. Z izpodbijanim sklepom je prvostopni organ prvotno odmerjene stroške v znesku 1.554 EUR znižal na 1.310 EUR, ni pa pojasnil, kaj ti stroški zajemajo. Tudi tožena stranka ne pojasni, kakšne stroške predstavlja razlika 415 EUR, za katero tožnik ne najde podlage v 108. členu Pravilnika. Navedba drugostopnega organa, da so disciplinski organi vezani na specifikacijo stroškov, je pavšalna in kaže na to, da disciplinski organi IZS očitno odmerjajo stroške po prostem preudarku, za katere pa ni pravne podlage. Ni mogoče tudi preveriti stroškov pritožbenega postopka v znesku 1.308 EUR.

Tožnik predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi in primarno samo odloči o zadevi, tako da disciplinski postopek ustavi in odloči o povrnitvi stroškov postopka. Podrejeno pa tožnik predlaga, da sodišče izpodbijani upravni akt odpravi in vrne zadevo v ponoven postopek.

Tožena stranka v obsežnem odgovoru na tožbo odgovarja na tožbene navedbe in navaja, da pravilnosti odločitve tožene stranke v izpodbijanem sklepu ne more izpodbiti niti trditev o napačni uporabi 93. člena ZGO-1. Kršitev je izvedena že zaradi kršitve četrtega odstavka 5. člena Pravilnika o geodetskem načrtu v zvezi s 6. členom Zakona o geodetski dejavnosti. Pojasnjuje, da je določba ZGO-1 namenjena zgolj podrobnejšemu opisu pravnih podlag, na katere je odgovorni geodet pri svojem delu vezan. Če tožena stranka v odločbi citira zakonsko normo, to še ne pomeni, da mora obstajati tudi kršitev te norme, če je kršitelj že izpolnil zakonske znake druge disciplinske kršitve. Upoštevana je teža storjenega dejanje in stopnja krivde tožnika ter ostale okoliščine, ki vplivajo na izrek sankcije. Tožnik je storil lažjo kršitev iz malomarnosti, olajševalnih in obteževalnih okoliščin v tem primeru ni. V nadaljevanju obsežno še razlaga utemeljenost izrečene sankcije.

Glede stroškov tožena stranka navaja, da je bila odločitev skladna s 108. členom Disciplinskega pravilnika, kar znese 2850 točk z upoštevanjem vrednosti točke v višini 0,459 EUR. Odmerjeni so tudi stroški za postopek na drugi stopnji. Ti stroški so odmerjeni za postopek, s katerim je bila prva odločba senata disciplinske komisije razveljavljena ter za ponovljeni postopek.

V pripravljalni vlogi z dne 18. 11. 2011 tožnik odgovarja na navedbe tožene stranke. Glede stroškov navaja, katere stroške postopka na prvi stopnji vključuje znesek 1.310,00 EUR. Med njimi navaja stroške strokovne pomoči/odvetnika v višini 350 točk. Prvi odstavek 108. člena Disciplinskega pravilnika 2005 (DP/2005) v 7. točki res določa stroške odvetnika v skladu z odvetniško tarifo (350 točk niti ni mogoče preveriti z odvetniško tarifo), vendar pa na obravnavi na prvi stopnji poleg odvetnika tožnika ni sodeloval noben drug odvetnik. To dokazujeta zapisnika obravnave z dne 19. 7. 2010 in z dne 24. 3. 2011. Ti stroški torej niso utemeljeni. Stroškov postopka na drugi stopnji v znesku 1.308,00 EUR, tožena stranka tudi v odgovoru ne pojasni in jih ni mogoče preizkusiti. Prihaja tudi sama s seboj v nasprotje, saj v odgovoru navaja, da vsebuje znesek 1.310,00 EUR tudi stroške obravnave na prvi stopnji v ponovljenem postopku, medtem ko se v izpodbijani prvostopenjski odločbi navaja, da so ti stroški, tj. „stroški ponovne disciplinske obravnave pred senatom disciplinske komisije“, obseženi v pritožbenih stroških. Iz tega je mogoče sklepati, da so bili tožniku naloženi dvojni stroški za ponovljeno obravnavo na prvi stopnji. Na drugi stopnji ni bilo obravnave, DP/2005 pa v 108. členu ne določa stroškov za sejo disciplinskega sodišča. Določa zgolj stroške obravnave, kar pa seja ni. Pravilnik sicer loči med sejo in obravnavo senata disciplinskega sodišča. Pa tudi če bi za postopek na drugi stopnji upoštevali 2 x 1000 točk za obravnavo in temu dodali še 500 točk za administrativne stroške ter vse skupaj pomnožili z vrednostjo odvetniške točke, bi dobili 1.147,50 EUR, kar je manj od zneska, ki ga je tožena stranka naložila tožniku. Stroški postopka so nezakonito obračunani, zato ti v izpodbijanih odločbah niso obrazloženi tako, kot bi ob smiselni uporabi določb ZPP (drugi odstavek 2. člena DP/2005) morali biti.

V pripravljalni vlogi z dne 18. 11. 2011 tožnik uveljavlja zastaranje vodenja disciplinskega postopka po določbi četrtega odstavka 69. člena Disciplinskega pravilnika IZS, ki določa, da vodenje disciplinskega postopka zastara po enem letu od uvedbe disciplinskega postopka. Od uvedbe disciplinskega postopka 25. 5. 2010 do dokončne odločitve v disciplinskem postopku 20. 6. 2011, je poteklo več kot eno leto, tako da je vodenje disciplinskega postopka zastaralo 25. 5. 2011, to je pred dokončno odločitvijo. V nadaljevanju še navaja zakaj gre za dejanje majhnega pomena.

Tožena stranka v pripravljalni vlogi z dne 4. 5. 2012 prereka tožbene navedbe o zastaranju in navaja, da je v predmetni zadevi nesporno, da se je postopek začel 25. 5. 2010, zaključil pa se je 20. 6. 2011, kar pa ne pomeni, da je vodenje postopka zastaralo. V vmesnem obdobju je bil namreč dne 5. 10. 2010 sprejet sklep senata disciplinske komisije, nadalje je bil dne 14. 1. 2011 sprejet sklep senata disciplinskega sodišča, dne 6. 4. 2011 je bil ponovno sprejet sklep senata disciplinskega komisije, končno pa je bil dne 20. 6. 2011 sprejet sklep senata disciplinskega sodišča, torej drugostopenjska odločitev. Pri vseh odločitvah je šlo za procesna dejanja, ki pretrgajo zastaranje, posledično pa začne zastaralni rok od vsakega dejanja teči znova. Absolutni zastaralni rok disciplinskega postopka je določen v tretjem odstavku 70. člena Disciplinskega pravilnika in znaša pet let, kolikor pa disciplinski postopek ni trajal. Neutemeljene so tako navedbe tožnika, da je disciplinski postopek zastaral dne 25. 5. 2011. Prav tako na odločitev v zvezi z ugovorom zastaranja ne vpliva modifikacija obtožnega predloga ali trenutek, ko je tožnik uveljavljal ugovor zastaranja. Odgovarja tudi na tožbene navedbe glede izrečene sankcije in stroškov postopka.

Stranka z interesom v tem sporu Č. d.o.o. (drugi odstavek 19. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1), na podlagi katere disciplinske prijave se je začel disciplinski postopek, v vlogah z dne 26. 10. 2011 in 11. 1. 2012 podrobno opisuje potek nadaljnjih postopkov, na podlagi lažne potrditve geodetskega posnetka izdelanega s strani geodetske družbe B. d.o.o., vsled česar jim je nastala velika materialna in moralna škoda zaradi izdaje uporabnega dovoljenje št. 351-489/2008-123 z dne 22. 6. 2010. Predlaga, da se disciplinski sklepi obdržijo v veljavi. Če pa bi sodišče sledilo primarni zahtevi tožeče stranke, da samo odloči o zadevi, stranka z interesom predlaga sodišču, da se izreče najstrožja disciplinska sankcija, to je začasni izbris iz imenika IZS.

K točki I izreka: Tožba je delno utemeljena.

Po presoji sodišča sta oba disciplinska organa v delu izpodbijane odločbe, ki se nanaša na izrek disciplinskega prekrška (prvi odstavek izreka odločbe) in višino izrečene denarne kazni, na podlagi pravilno ugotovljenega dejanskega stanja uporabila pravilne materialne predpise, zato sodišče dejanskih in pravnih razlogov za odločitev v tem delu ponovno ne navaja, ker jim v celoti sledi (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1), v zvezi z s tožbenimi ugovori pa še dodaja; Neutemeljeni so tožbeni ugovori napačne uporabe materialnega predpisa, to je določbe 93. člena ZGO-1, ki se nanaša na izdelavo geodetskega načrta (topografsko-katastrski načrt), ker navedena okoliščina ni bistvena za ugotovitev, da je tožnik z svojim ravnanjem, ki ga sicer označuje kot pomoto pri prenosu datuma v certifikat potrditve geodetskega načrta, kršil določbe četrtega odstavka 5. člena Pravilnika o geodetskem načrtu, v zvezi s 6. členom Zakona o geodetski dejavnosti, ki določajo obveznosti odgovornega geodeta, da ravna v skladu s predpisi. Tudi po presoji sodišča gre za lažjo disciplinsko kršitev opredeljeno v 9. točki prvega odstavka 12. člena Disciplinskega pravilnika. Ta določa, v katerih primerih je takšna kršitev storjena, med drugim tudi, če se izroči naročniku strokovno dokumentacijo izdelano v nasprotju s pravili stroke. Kot je razvidno iz listin upravnega spisa in tožnik tega dejstva niti ne prereka, je kot odgovorni geodet v letu 2010 potrdil nov elaborat geodetskega načrta z enako številko in enakim datumom kot jo ima geodetski načrt, ki je bil izdelan 11. 2. 2008 s strani geodetskega podjetja B. d.o.o., kar pomeni, da ni ravnal v skladu s predpisno določbo 5. člena Pravilnika o geodetskem načrtu. Ta določa v drugem odstavku v sedmi alinei, da vsebuje certifikat tudi podatke o kraju in datumu izdaje certifikata. Tako je neutemeljen tožbeni ugovor, da je bila izrečena denarna kazen v znesku 500 EUR kot disciplinski ukrep neprimerna, ker bi za takšno kršitev, glede na posledice, ki so neznatne oziroma jih sploh ni, zadostovala ugotovitev, da je dejanje majhnega pomena. Nadalje so neutemeljene tožbene navedbe, da sklepi obeh disciplinskih organov glede tega dela izreka odločbe niso obrazloženi, ker iz obrazložitve obeh odločb izhajajo dovolj utemeljeni razlogi za izrek sankcije disciplinskega prekrška kot je določen v prvem odstavku izreka odločbe.

Utemeljeni pa so tožbeni razlogi, ki se nanašajo na to, da izrek odločbe glede stroškov postopka (drugi odstavek izreka izpodbijane odločbe) ni obrazložen in se ne da preizkusiti. 108. člen Disciplinskega pravilnika 2005, ki je še veljal v času storjenega prekrška, v prvem odstavku namreč določa, da stroški postopka obsegajo stroške dela disciplinskega tožilca, disciplinskega senata in senata disciplinskega sodišča ter stroške določene s tem pravilnikom. Stroški, ki se določijo kot povprečnina so določno navedeni v sedmih točkah, skupaj z navedbo višine točke. V drugem odstavku tega člena je določeno, da se za obračun stroškov uporablja vrednost točke kot jo določa Odvetniška tarifa. Glede na takšno določno opredeljeno predpisno določbo, bi moral organ prve stopnje točno navesti vsa posamezna opravila obeh disciplinskih organov in opredeliti število točk ter njihovo veljavno vrednost. Tožena stranka je sicer v odgovoru na tožbo razlagala odločitev prvostopenjskega organa glede stroškov postopka, česar pa sodišče ne more upoštevati, ker ne gre za obrazložitev izreka odločbe kot njenega sestavnega dela po tretjem odstavku 210. člena Zakona o splošnem upravnem postopku. Izrek odločbe v tem delu se tako ne da preizkusiti, ker razlogovanje z navedbo 108. člena Disciplinskega pravilnika, in da je način obračuna stroškov v pravilniku točno določen, ne zadostuje za preizkus pravilnosti tega dela odločitve v izpodbijanem upravnem aktu.

Sodišče je v skladu s 3. točko prvega odstavka 64. člena ZUS-1 (niso upoštevana pravila postopka) izpodbijano odločbo v delu, ki se nanaša na stroške postopka (drugi odstavek izreka) odpravilo in v tem obsegu zadevo vrnilo organu prve stopnje v ponoven postopek. Glede ostalega dela izreka (prvi odstavek), pa je v skladu z določbo prvega odstavka 63. člena ZUS-1 tožbo kot neutemeljeno zavrnilo, ker je ugotovilo, da je izpodbijani upravni akt v tem delu na zakonu utemeljen.

K točki II izreka: Sodišče je zavrnilo zahtevo strank za povrnitev stroškov postopka na podlagi smiselne uporabe določbe četrtega odstavka 25. člena ZUS-1 (če sodišče tožbo zavrne ali zavrže, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka), glede na to, da je sodišče potrdilo odločitev izpodbijane odločbe v delu, ki se nanaša na odločanje o glavni stvari, to je o storjenem disciplinskem prekršku.