Jedro

Na naroku za glavno obravnavo je tožnik na fotografijah, ki so del upravnega spisa zadeve (priloga dopisa z 19. 9. 2018 in priloga zapisnika o opravljenem inšpekcijskem pregledu s 24. 9. 2018), pokazal, na katerem delu predmetne občinske poti je odstranil fini asfalt ter ponovno poudaril, da je šlo za odstranitev v dolžini 8 m in širini na začetku 10 cm, v 8 m pa je bila širina 0 cm.

Iz izpodbijane in drugostopenjske odločbe ni razvidno, kako je inšpekcijski organ prišel do zaključka, da je tožnik odstranil "cca 20 m asfalta“, niti tega sodišče ne more preveriti na podlagi podatkov upravnega spisa zadeve, zato je utemeljen tožnikov ugovor nepopolne ugotovitve dejanskega stanja.

Izrek

Tožbi se ugodi tako, da se odločba Medobčinskega inšpektorata in redarstva Občin Jesenice, Gorje, Kranjska Gora in Žirovnica št. 0612-10/2018-8 (O712) z 28. 11. 2018 odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

Obrazložitev

**Potek upravnega postopka**

1. Z izpodbijano odločbo je prvostopenjski organ tožniku naložil, da mora v 15 dneh od prejema te odločbe zagotoviti, da se asfaltna površina javne poti št. 650029 "Breg 18 - Breg 20B", ki leži na parc. št. 1191/2, k.o. ..., vrne v prvotno stanje, to je da se uredi rob vozišča tako, kot je pred in za mestom poškodovanja, pri čemer je tožnik dolžan sanacijo urediti v sodelovanju z vzdrževalcem občinskih cest podjetjem A., d.o.o., Jesenice; kolikor tožnik v odrejenem roku ne bo izvršil tega ukrepa, bo za odpravo nepravilnosti kot prisilno sredstvo uporabljena izvršba po drugi osebi ter izrečena globa v skladu z 38. členom Zakona o inšpekcijskem nadzoru (ZIN) ter odločil, da mora tožnik po izvršitvi tega dejanja takoj pisno obvestiti prvostopenjski organ.

2. V obrazložitvi navaja, da je občinski inšpektor 24. 9. 2018 po uradni dolžnosti opravil ogled, na katerem je bilo ugotovljeno, da je na predmetnem zemljišču, po katerem v naravi poteka občinska cesta, poškodovan rob asfaltirane vozne površine, ki ga je poškodoval tožnik oziroma ga v širini cca 10 cm odstranil. S tem je škodoval cesti in ogrozil ter zmanjšal varnost prometa na njej. Navaja, da je po določbah Zakona o cestah (ZCes-1) takšno dejanje strogo prepovedano in pojasnjuje, da je napačna tožnikova trditev, da je odstranil samo 8 m roba vozišča, ampak je tega cca 20 m, kar je vidno tudi na kraju samem. Tožnikovo nestrinjanje z načinom polaganja oziroma po njegovem mnenju z neurejeno odmero parcel pa mu ne daje pravice do poseganja v javno cesto, ki je kot taka podrejena posebnemu varstvu, saj gre za skupno javno dobro. Tako zavrača tožnikovo izjavo, naj inšpektor izvede sondiranje asfaltne površine kot nepotrebno, saj je evidentno, da je občinsko javno pot poškodoval tožnik in da je pri tem kršil prepovedi, ki jih določa ZCes-1. 3. Drugostopenjski organ je tožnikovo pritožbo zavrnil. **Povzetek bistvenih navedb strank v upravnem sporu**

4. Tožnik se z izpodbijano odločbo ne strinja in v tožbi navaja, da „obstaja sum, da je bilo B. gradbeni družbi naročeno, da se fina asfaltna površina namerno zamakne proti jugu (severna stran grobe asfaltne površine nima fine prevleke) z namenom izkazovanja lastništva pod asfaltno površino ali s prijavo kako drugače finančno škodovati tožniku“. Meni, da bi moralo biti iz prevzemnega zapisnika pregleda cest točno razvidno, v kakšnem stanju je bila cesta prevzeta od izvajalca del tudi na predmetnem odseku. Izpostavlja, da iz izpodbijane odločbe izhaja, da je odstranil 3 cm fine asfaltne prevleke v času same gradnje ter da naj bi to storil v dolžini 20 m in širini 10 cm, pri čemer organ ne obrazloži, kako je možno asfaltno prevleko položiti na višji teren, kot je samo cestišče oziroma je v delu beton z ostanki porezanih jeklenih količkov. Navaja tudi, da iz uradnega zaznamka, zaslišanja po telefonu C. C. (delovodje, ki je 31. 8. 2018 vodil asfaltiranje) sledi izjava, da naj bi odstranil del asfalta, ki meji na njegovo parcelo v dolžini cca 10 m in širine 10 cm. S tem v zvezi poudarja, da navedeni ni povedal, da je 31. 8. potekalo asfaltiranje fine asfaltne prevleke. Prav tako ni razvidno, zakaj je delovni stroj naklepno zamaknil fino asfaltno prevleko proti jugu na samo zemljo, s tem pa je na severni strani cestišča ostal del grobe asfaltne prevleke nepokrit. Poudarja, da je sam delovodja ponudil, da se s strojem za rezanje odreže ravno linijo, vendar je po telefonskem razgovoru z občino očitno dobil negativen odgovor, tako da do tega ni prišlo. Izpostavlja še, da je bil prisoten, ko so geodeti za potrebe izdelave dokumentacije za izgradnjo kanalizacijskega sistema v vasi ... tudi v tem delu cestišča merili kontrolne višinske točke, lege objektov in lege stanj (tudi asfaltne površine). Prisoten je bil tudi pri geodetski izmeri mejnih linij po parc. št. 545, k.o. ..., katere lastnik je še v času vložitve predmetne tožbe tožnikov oče, pok. D. D. Ne strinja se z navedbo organa, da te njegove trditve za predmetni postopek niso pomembne. S tem v zvezi navaja, da so novogradnje ... in ... uničevale lastnino pokojnega D. D. (posek sadnega in drugega drevja ter odstranitev jeklenih količkov) glede na dejstvo, da vozilo komunale v ozkem delu ni moglo voziti po cestišču. Ugovarja tudi pristojnosti odločanja občinskega inšpekcijskega organa, saj je prepričan, da zadeva sodi v pristojnost gradbenega inšpektorja. Od sodišča še zahteva, da preizkusi njegove očitke, da so mu bile v tem postopku kršene temeljne človekove pravice. Sodišču tako predlaga, naj izpodbijano odločbo odpravi.

5. Toženka v odgovoru na tožbo navaja, da je po izgradnji kanalizacije v naselju ... vzpostavljala kategorizirane občinske ceste v prvotno stanje, kar pomeni, da jih je v celoti na novo asfaltirala. Poudarja, da je povsod pazila, da se je asfaltiranje izvajalo znotraj katastrskih meja občinskih cest in da ni posegala v zasebna zemljišča. Tako je postopala tudi v tem primeru in ni posegala v zemljišče pok. D. D. st., parc. št. 545, k. o. ... Izpostavlja, da gre v tej zadevi za očitno poškodovanje ceste, kar ni opravičljivo iz nobenih razlogov, ki jih navaja tožnik. Sodišču smiselno predlaga, naj tožbo zavrne.

**Odločanje po sodnici posameznici**

6. Sodišče je na seji 17. 3. 2022 sprejelo sklep I U 588/2020-31, da o zadevi odloča sodnica posameznica iz razloga po tretji alineji drugega odstavka 13. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1).1 Ugotovilo je namreč, da se zadeva v bistvenem nanaša na vprašanje pravilnosti naložitve inšpekcijskega ukrepa tožniku, v zvezi s katerim tožnik ugovarja pravilnosti ugotovljenega dejanskega stanja, ki po presoji senata ni zapleteno, zato je sklenil, da so izpolnjeni pogoji po navedeni določbi ZUS-1 za odločanje po sodnici posameznici.

**Datum odločitve sodišča**

7. Sodišče je narok za glavno obravnavo v celoti snemalo. Prepis zvočnega posnetka zapisnika je bil po podatkih sodnega spisa tožniku vročen s fikcijo 29. 4. 2022, kar pomeni, da je 5-dnevni rok za podajo ugovora zoper morebitne nepravilnosti prepisa2 potekel 4. 5. 2022. Sodišče je tako sodbo izdalo po poteku navedenega roka, to je 5. 5. 2022. **Dokazni sklep**

8. V dokaznem postopku je sodišče vpogledalo vse listine v upravnem spisu ter listine v sodnem spisu, označene kot priloge A1 do A9 ter C1. 9. Drugih dokaznih predlogov ni bilo.

**K odločitvi sodišča**

10. Tožba je utemeljena.

11. Med strankama je sporno, ali je organ tožniku utemeljeno naložil, da vrne asfaltno površino javne poti št. ..., ki leži na parc. št. 1191/2, k. o. ..., v prvotno stanje, to je da uredi rob vozišča tako, kot je pred in za mestom poškodovanja.

12. Organ se v zvezi s svojo odločitvijo sklicuje na določbe 50.a člena Zakona o lokalni samoupravi (ZLS), 32. člen ZIN in na prvi odstavek 5. člena ZCes-1. Tožnik pa ves čas postopka ugovarja v upravnem inšpekcijskem postopku ugotovljenemu dejanskemu stanju.

13. V skladu s prvim odstavkom 5. člena ZCes-1 je prepovedano izvajati ali opustiti kakršna koli dela na javni cesti, na zemljiščih ali na objektih ob javni cesti, ki bi lahko škodovala cesti ali ogrožala, ovirala ali zmanjšala varnost prometa na njej. Po prvem odstavku 32. člena ZIN ima inšpektor, če pri opravljanju nalog inšpekcijskega nadzora ugotovi, da je kršen zakon ali drug predpis oziroma drug akt, katerega izvajanje nadzoruje, v roku, ki ga sam določi, pravico in dolžnost odrediti ukrepe za odpravo nepravilnosti in pomanjkljivosti v skladu s tem zakonom ali drugim zakonom, katerega izvajanje nadzoruje (prva alineja). Skladno s 50.a členom ZLS občinska uprava opravlja nadzorstvo nad izvajanjem občinskih predpisov in drugih aktov, s katerimi občina ureja zadeve iz svoje pristojnosti (prvi odstavek); za opravljanje nadzorstva iz prejšnjega odstavka se lahko v okviru občinske uprave ustanovi občinska inšpekcija (drugi odstavek); inšpekcijsko nadzorstvo neposredno opravljajo občinski inšpektorji kot uradne osebe s posebnimi pooblastili in odgovornostmi, v skladu z zakonom, s katerim je urejen inšpekcijski nadzor (tretji odstavek). Po 25. točki prvega odstavka 2. člena ZCes-1 je javna pot občinska javna cesta, ki ne izpolnjuje meril za kategorizacijo kot lokalna cesta in je namenjena navezovanju prometa na javne ceste enake ali višje kategorije. Upravljavec občinskih cest je občinska uprava (95. člen ZCes-1).

14. Iz citiranih določb izhaja, da je v tej zadevi, ko se obravnava poseg v površino javne poti, torej občinske javne ceste, njen upravljavec občinska uprava, ter da je skladno s prej citirano določbo 32. člena ZIN za izrek morebitnih inšpekcijskih ukrepov pristojen občinski inšpektor. Tako sodišče zavrača tožnikov ugovor nepristojnosti občinskega inšpektorja.

15. Ugovor, da so mu bile v postopku kršene temeljne človekove pravice, pa je pavšalen, saj tožnik ni določno obrazložil, katere človekove pravice naj bi mu bile kršene in s konkretno katerim ravnanjem organa. Iz tega razloga presoja s strani sodišča v tej smeri niti ni bila mogoča. 16. Utemeljeno pa tožnik po presoji sodišča ugovarja ugotovljenemu dejanskemu stanju. Iz zapisnika o opravljenem inšpekcijskem pregledu št. 0612-10/2018-5 (O712) s 24. 9. 2018 izhaja, da je tožnik 31. 8. 2018 poškodoval predmetno javno pot tako, da je okoli 12. ure z ostrim predmetom odkrhnil cca 10 cm asfaltne površine ceste v dolžini cca 20 m. Priloga tega zapisnika so fotografije poškodovanega roba cestišča. Prvostopenjski organ je tožnika z dopisom s 27. 9. 2018 pozval, da v roku 5 dni poda pisno izjavo, v kateri bo pojasnil dejstva in okoliščine v zvezi s poškodovanjem občinske ceste. Iz upravnega spisa nadalje izhaja, da je tožnik na poziv odgovoril z dopisom z 20. 10. 2018, v katerem je oporekal ugotovljenemu dejanskemu stanju in navedel, da inšpektor ni utemeljil, da je tožnik resnično v dolžini 20 m odstranil cca 10 cm asfaltne površine. Pojasnil je, da se je asfaltiranje fine asfaltne prevleke izvajalo 31. 8. 2018 ter da je v pričo gradbenih delavcev, ki so dela izvajali, odstranil vroči fini asfalt v začetku cca 10 cm na vzhodni strani v smeri zahoda v dolžini cca 8 m, in sicer iz zemlje z lopato (cca 2 vedri in pol) in obenem v nadaljevanju z zemlje očistil tudi vse odpadne kepe asfalta. Poudaril je, da fine asfaltne površine ni odstranil po liniji grobe asfaltne površine. Organu je predlagal, naj ob celi dolžini zidu starega objekta hiše in hleva na vsake 2 m z dletom in kladivom izvede preizkus sonde tako, da za širino dleta izbije vrhnji sloj finega asfalta do podlage grobega asfalta, s čimer bo ugotovil dejanski potek grobe asfaltne površine, saj je tožnik prepričan, da je fina asfaltna prevleka zamaknjena proti jugu ob celotnem delu zidu.

17. Na naroku za glavno obravnavo je tožnik na fotografijah, ki so del upravnega spisa zadeve (priloga dopisa z 19. 9. 2018 in priloga zapisnika o opravljenem inšpekcijskem pregledu s 24. 9. 2018), pokazal, na katerem delu predmetne občinske poti je odstranil fini asfalt ter ponovno poudaril, da je šlo za odstranitev v dolžini 8 m in širini na začetku 10 cm, v 8 m pa je bila širina 0 cm.

18. Iz izpodbijane in drugostopenjske odločbe ni razvidno, kako je inšpekcijski organ prišel do zaključka, da je tožnik odstranil "cca 20 m asfalta“, niti tega sodišče ne more preveriti na podlagi podatkov upravnega spisa zadeve, zato je utemeljen tožnikov ugovor nepopolne ugotovitve dejanskega stanja.

19. Po povedanem sodišče zaključuje, da je tožba utemeljena, zato je izpodbijano odločbo odpravilo na podlagi 2. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1 in zadevo skladno s tretjim odstavkom te določbe vrnilo istemu organu v ponovni postopek, v katerem bo moral organ presoditi vse navedbe, ki jih je tožnik podal v upravnem postopku in v predmetnem upravnem sporu ter se do njih argumentirano opredeliti in po potrebi izvesti morebitne druge dokaze ter tožniku omogočiti, da se do vseh izvedenih dokazov in dejanskih ugotovitev organa izjavi. Ob tem sodišče opozarja na določbo 213. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP), po šestem odstavku katere mora biti izrek kratek in določen; če je potrebno se lahko razdeli tudi na več točk. Kratkost izreka pa ne sme iti na račun določnosti, saj je le slednja lastnost pogoj za učinkovanje in izvršljivost odločbe.3 1 Po tretji alineji drugega odstavka 13. člena ZUS-1 upravno sodišče odloča po sodniku posamezniku, če gre v zadevi za enostavno dejansko in pravno stanje. 2 Tretji odstavek 125. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1. 3 Komentar Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP), Ur. P. Kovač in E. Kerševan str. 437, točka 3.