Jedro

Zgolj okoliščina, da je obveznost relativno nizka (iz prijav terjatev izhaja, da gre za davke in prispevke), ni bistvena za določitev dolžine preizkusne dobe. Za to prav tako ni bistveno splošno gospodarsko stanje v državi.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom (1.) začelo postopek odpusta obveznosti in (2.) določilo preizkusno obdobje treh let od izdaje sklepa o začetku postopka odpusta obveznosti, tako da zadnji dan preizkusnega obdobja poteče 15. 7. 2017. 2. Dolžnik se je pritožil zoper trajanje preizkusnega obdobja in navaja, da sodišče ni pravilno upoštevalo okoliščin primera. Uveljavlja zmotno in nepopolno ugotovitev dejanskega stanja.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Dolžnik v pritožbi kot pritožbeni razlog navaja zmotno in nepopolno ugotovljeno dejansko stanje, vendar pa gre po vsebini za pritožbeni razlog zmotne uporabe materialnega prava. Navaja namreč, da je sodišče ob upoštevanju osebnih okoliščin napačno odmerilo preizkusno obdobje. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom določilo preizkusno obdobje treh let od začetka postopka odpusta obveznosti. Pri odločitvi je izhajalo iz predloga za odpust obveznosti in upoštevalo dolžnikovo starost (42 let), družinske razmere (je brez otrok), zdravstveno stanje (zdravstvenih težav ni), premoženjsko stanje (ni zaposlen, je prejemnik denarne socialne pomoči) in razloge za insolventnost (obveznost v višini cca. 7.000 EUR izvira iz obdobja, ko je delal kot samostojen kulturni delavec). Kot pomembno okoliščino je štelo, da dolžnik nima nobenega premoženja, ki bi omogočalo vsaj delno poplačilo upnikov.

5. Po presoji višjega sodišča je sodišče prve stopnje pravilno upoštevalo vse po dolžniku zatrjevane okoliščine za določitev preizkusnega obdobja. Po določbi četrtega odstavka 400. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju – ZFPPIPP sodišče v okviru trditev in dokazov določi preizkusno obdobje ob upoštevanju starosti stečajnega dolžnika, njegovih družinskih razmer, njegovega zdravstvenega stanja in drugih osebnih stanj ter razlogov za njegovo insolventnost. Višje sodišče ne sprejema pritožbene navedbe, da nista bili zadosti upoštevani višina obveznosti in razlog insolventnosti (gospodarska kriza). Drži, da je obveznost relativno nizka (iz prijav terjatev izhaja, da gre za davke in prispevke), vendar pa zgolj ta okoliščina ni bistvena, kot tudi ni bistveno splošno gospodarsko stanje v državi. Višje sodišče pa vseeno dodaja, da ni primerno pritožbeno zmanjševanje pomena dolžnikove obveznosti. Upniki so namreč Republika Slovenija, ZZZS in ZPIZ, kot izhaja iz predloga za začetek postopka osebnega stečaja in stanja prijav terjatev. To pa so pomembne terjatve, ki služijo zagotavljanju sredstev, ki so potrebna za delovanje države in socialnega zavarovanja. Višje sodišče poudarja pravilnost stališča sodišča prve stopnje, da je potrebno pri določitvi preizkusnega obdobja upoštevati vse pomembne okoliščine. Namen preizkusnega obdobja je tudi v tem, da si dolžnik prizadeva vsaj delno poplačati upnike, na primer tako, da se zaposli (prim. 401. člen ZFPPIPP). Zaposlitev na drugi strani zagotavlja tudi dolžnikovo finančno in socialno varnost v prihodnosti - torej prav to, kar si dolžnik tudi po pritožbi želi (ponovno pričeti pridobivati denarna sredstva). Vendar pa, nasprotno od stališča pritožbe, višje sodišče ocenjuje, da bo vse to lažje doseči v obdobju, ki ga je določilo sodišče prve stopnje.

6. Pritožba ni utemeljena in niso podani razlogi, na katere višje sodišče pazi po uradni dolžnosti (2. odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP), zato je pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo.