Jedro

Ker tožnik v postavljenem osem dnevnem roku predloga za oprostitev plačila sodnih taks v postopku pred sodiščem prve stopnje ni ustrezno popravil, ga je sodišče prve stopnje na podlagi uporabe določbe 4. odstavka 108. člena ZPP, pravilno zavrglo in tožniku postavilo 15 dnevni rok, v katerem je dolžan sodno takso plačati, saj se bo v nasprotnem primeru štelo, da je tožba v tem delu zahtevka umaknjena.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo predlog za oprostitev plačila sodnih taks za postopek pred sodiščem prve stopnje (točka I izreka) in tožniku naložilo, da mora sodno takso v znesku 378,00 EUR plačati v roku 15 dni od prejema sklepa na račun sodišča, sicer bo štelo, da je tožba umaknjena v delu, v katerem vtožuje odškodnino zaradi nezakonitega prenehanja delovnega razmerja v višini 17.354,00 EUR (točka 3. tožbenega zahtevka).

2. Zoper sklep se pravočasno pritožuje tožnik in predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep v celoti razveljavi. Tožnik v svoji obširni pritožbi navaja svoje ugotovitve o nepravilnostih pri postopanju in sojenju pred sodiščem prve stopnje, ki jih pritožbeno sodišče ne ponavlja, saj za odločitev pravilnosti izpodbijanega sklepa niso pomembne. V zvezi z izpodbijanim sklepom z dne 12. 7. 2017 navaja, da sodišče v njem sodišče samo ponavlja svoje navedbe iz prejšnjih podobnih po temelju in o vsebini spornih sklepov in z ničemer ni odgovorilo na vsebinske ugovore, izvajanja in dokaze pritožnika, kar je kršitev ZPP in tožnikovih ustavnih pravic. Tako ni odgovorilo na tožnikovo vprašanje, kaj je temelj tega domnevno novega spora pod opr. št. I Pd 773/2017. Navaja, da je sodišče prve stopnje znova začelo soditi o pravnomočno odločeni zadevi, saj je vrhovno sodišče s tem, ko je ugodilo reviziji tožene stranke, potrdilo sodbo sodišča prve stopnje in na ta način spremenilo sodbo VDSS. Tožnik je reintegracijske in reparacijske zahtevke dne 3. 12. 2015 le specificiral in jih ni postavil na novo oziroma spreminjal. Prav tako sodišča ni pozval, da dovoli spremembo tožbe.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje v mejah pritožbenih razlogov, pri čemer je po uradni dolžnosti na podlagi 2. odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in nadaljnji) v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP pazilo na absolutne bistvene kršitve določb postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava. Ugotovilo je, da sodišče prve stopnje ni zagrešilo nobene izmed bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, odločitev pa je tudi materialnopravno pravilna.

5. Sodišče prve stopnje je pravilno zavrglo tožnikov predlog za oprostitev plačila sodnih taks za postopke pred sodiščem prve stopnje. Ker je tožnik dne 4. 12. 2015 v novem postopku vložil pripravljalno vlogo, s katero je spremenil svoj tožbeni zahtevek tako, da v točki 3. tožbenega zahtevka vtožuje tudi odškodnino zaradi nezakonitega prenehanja delovnega razmerja v višini 17.354,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 8. 10. 2015 dalje do plačila. Sodišče prve stopnje mu je s plačilnim nalogom naložilo plačilo sodne takse. Dne 30. 5. 2017 je tožnik podal predlog za oprostitev plačila sodnih taks. Sodišče je o predlogu odločilo s sklepom dne 2. 6. 2017, ki je bil tožniku vročen s fikcijo vročitve, saj tožnik sklepa, kljub dne 6. 6. 2017 v hišnem predalčniku puščenem obvestilu o prispelem pismu z navodilom kdaj, kje in v kakšnem roku lahko pisanje dvigne, pisanja ni osebno dvignil. Tako je sodišče prve stopnje pravilno štelo, da je bilo pisanje tožniku vročeno dne 21. 6. 2017. Ker tožnik v postavljenem osem dnevnem roku predloga za oprostitev plačila sodnih taks v postopku pred sodiščem prve stopnje ni ustrezno popravil, ga je sodišče prve stopnje na podlagi uporabe določbe 4. odstavka 108. člena ZPP, pravilno zavrglo in tožniku postavilo 15 dnevni rok, v katerem je dolžan sodno takso plačati, saj se bo v nasprotnem primeru štelo, da je tožba v tem delu zahtevka umaknjena.

6. Pritožbeno sodišče v zvezi s tožnikovimi pritožbenimi navedbami, ki sicer za odločitev o pritožbi niso bistvene (1. odstavek 360. člena ZPP), ponovno, enako kot v sklepu opr. št. Pdp 499/2017 z dne 22. 6. 2017, dodaja, da je Vrhovno sodišče RS v zadevi opr. št. VIII Ips 16/2016 z dne 21. 6. 2016 spremenilo sodbo pritožbenega sodišča opr. št. Pdp 575/2015 z dne 8. 10. 2015, saj s sklepom razveljavljeni del sodbe sodišča prve stopnje ni bil predmet revizije. Zato je napačno stališče tožnika, da je sodba sodišča prve stopnje opr. št. I Pd 1426/2014 z dne 20. 3. 2015 z odločitvijo VSRS postala pravnomočna. Pravnomočna je postala le odločitev v točki I/1 te sodbe, v preostalem pa je bila zadeva s sklepom pritožbenega sodišča razveljavljena in vrnjena sodišču prve stopnje v novo sojenje.

7. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbo tožnika kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).