Jedro

Kadar so izpolnjeni pogoji iz 149. čl. stanovanjskega zakona, sklicevanje na nezakonitost oddaje celega stanovanja v podnajem ne more biti uspešno. Revizijsko stališče, da oddaja opremljenega stanovanja ne pomeni oddaje celega stanovanja, ni utemeljeno. Pojem "celo stanovanje" se nanaša na vse prostore stanovanja in ni v zvezi z okoliščino, ali je bilo stanovanje opremljeno s pohištvom imetnika stanovanjske pravice ali podstanovalca.

Izrek

Revizija se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek na sklenitev prodajne pogodbe za garsoniero v M. po določbah o privatizaciji Stanovanjskega zakona. Ugotovilo je, da je tožnik sklenil s prejšnjim imetnikom stanovanjske pravice G. M. postanovalsko pogodbo z veljavnostjo od 1.9.1989 do 30.8. 1991. Tedaj je tožniku prenehalo podstanovalsko razmerje, ker je M. prenehala stanovanjska pravica. Zato tožnik od 1.9.1991 dalje zaseda garsoniero nezakonito in ne izpolnjuje pogojev iz 117. čl. stanovanjskega zakona.

Sodišče druge stopnje je ugodilo pritožbi tožeče stranke in je spremenilo sodbo prve stopnje ter ugodilo tožbenemu zahtevku. Ugotovilo je, da je M. sicer prenehalo stanovanjsko razmerje, ker je oddal celotno garsoniero, vendar tožena stranka kot stanodajalec takega zahtevka sodno ni uveljavljala. Podani so razlogi po 149. čl. stanovanjskega zakona. Tožniku je bilo stanovanje v celoti oddano in ga je uporabljal več kot dve leti. Zato ima vse pravice, kot bi jih imel imetnik stanovanjske pravice.

Proti tej sodbi vlaga tožena stranka revizijo. Uveljavlja revizijske razloge zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga, da revizijsko sodišče spremeni izpodbijano sodbo tako, da zavrne tožbeni zahtevek kot neutemeljen. Navaja, da tožnik ne izpolnjuje pogojev po 149. čl. stanovanjskega zakona. Ne gre za oddajo stanovanja v celoti, ker je oprema last bivšega imetnika stanovanjske pravice. Imetniku stanovanjske pravice je stanovanjsko razmerje prenehalo po šestih mesecih od sklenitve pogodbe, od tedaj dalje tožnik ni bil več postanovalec in je uporabljal stanovanje nezakonito.

Revizija je bila vročena tožeči stranki, ki nanjo ni odgovorila, in tedanjemu Javnemu tožilcu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavil ( 3. odst. 390. čl. zakona o pravdnem postopku - v nadaljnjem ZPP).

Revizija ni utemeljena.

Po določbi 1. odst. 58. čl. zakona o stanovanjskih razmerjih (Ur.l. SRS št. 35/82 in 14/84) je imetniku stanovanjske pravice prenehalo stanovanjsko razmerje tudi, če je stanovanje v celoti oddal podstanovalcu. V tretjem odstavku 58. čl. je zakon določal primere, ko stanovanjsko razmerje ni prenehalo, vendar je v obravnavani zadevi ugotovljeno, da za take primere ne gre. Za G. M. kot prejšnjega imetnika stanovanjske pravice so z oddajo stanovanja M., tožniku nastale okoliščine za prenehanje stanovanjskega razmerja. Vendar tožena stranka ni postopala niti proti M., niti proti tožencu. Ob začetku veljavnosti stanovanjskega zakona (Ur.l. RS št. 18/91) dne 19.10.1991 je tožnik kot podstanovalec že več kot dve leti v celoti uporabljal sporno garsoniero, pri čemer niso bile podane okoliščine iz tretjega odst. 58. čl. zakona o stanovanjskih razmerjih. Zato je izpolnil pogoje po 149. čl. stanovanjskega zakona in mu pripadajo vse pravice, ki bi jih imel po tem zakonu imetnik stanovanjske pravice, če ne bi stanovanja v celoti oddal v podnajem. Določba 149. čl. stanovanjskega zakona je torej priznala določene pravne posledice stanja, ki je bilo po prejšnjem predpisu nezakonito. V tem smislu sedanja ureditev spreminja prejšnjo.

Kadar so izpolnjeni pogoji iz 149. čl. stanovanjskega zakona, sklicevanje na nezakonitost oddaje celega stanovanja v podnajem ne more biti uspešno.

Revizijsko stališče, da oddaja opremljenega stanovanja ne pomeni oddaje celega stanovanja, ni utemeljeno. Pojem "celo stanovanje" se nanaša na vse prostore stanovanja in ni v zvezi z okoliščino, ali je bilo stanovanje opremljeno s pohištvom imetnika stanovanjske pravice ali podstanovalca.

Določba 149. čl. rešuje dilemo, kdo je pridobil pravice po novem stanovanjskem zakonu, torej tudi pravico do lastninjenja po 117. čl. stanovanjskega zakona.

Če bi bilo stanovanje oddano podstanovalcu le deloma, kar se tudi ujema z vsebino podstanovalskega razmerja po določbah 71. do 78. čl. zakona o stanovanjskih razmerjih, ali če bi bili podani razlogi po 3. odst. 58. čl. zakona o stanovanjskih razmerjih, bi pravico do lastninjenja obdržal imetnik stanovanjske pravice. Določba 149. čl. stanovanjskega zakona daje to pravico podstanovalcu le v primeru, ko jo je prejšnji imetnik stanovanjske pravice izgubil. Na to ne vpliva okoliščina, ali je bilo stanovanje oddano opremljeno ali ne.

Glede na ugotovljena dejstva je pravilno stališče sodbe druge stopnje, da so podane okoliščine iz 149. čl. stanovanjskega zakona. Uveljavljani revizijski razlog ni podan, prav tako ne razlogi, na katere pazi revizijsko sodišče po uradni dolžnosti (386. čl. ZPP). Zato je revizijsko sodišče zavrnilo revizijo tožene stranke kot neutemeljeno (393. čl. ZPP).