Jedro

V postopku izdaje uporabnega dovoljenja se ni mogoče sklicevati, da je do spremembe izvedbe del glede oken prišlo v skladu z zahtevami Pravilnika o minimalnih tehničnih pogojih za graditev stanovanjskih stavb in stanovanj, saj bi morali biti ti pogoji upoštevani že v PGD. Odgovorni projektant namreč mora podati izjavo in jamči, da je načrt izdelan tudi v skladu z gradbenimi predpisi. Ker pogoji, določeni v soglasju k projektnim rešitvam, predstavljajo bistvene pogoje k izdanemu gradbenemu dovoljenju, v primeru odstopanj od navedenih pogojev ni mogoče šteti, da gre za situacijo iz drugega odstavka 95. člena ZGO-1.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je tožena stranka na podlagi pritožbe Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije odpravila odločbo Upravne enote Slovenj Gradec, št. 351-103/2005-12 z dne 16. 12. 2005 in zadevo vrnila organu prve stopnje v ponoven postopek. S citirano prvostopno odločbo pa je upravni organ ugodil zahtevi investitorja Mestni občini Slovenj Gradec (tožeči stranki) za izdajo uporabnega dovoljenja za poslovno stanovanjska objekta na naslovih A. in B. v Slovenj Gradcu. Po določbi Zakona o graditvi objektov je uporabno dovoljenje odločba, s katero upravni organ na podlagi prej opravljenega tehničnega pregleda dovoli začetek uporabe objekta. Tehnični pregled pa je pregled zgrajenega oziroma rekonstruiranega objekta, s katerim se ugotovi, ali je objekt zgrajen oziroma rekonstruiran v skladu z gradbenim dovoljenjem ter ali bo izpolnjeval predpisane bistvene zahteve. Tožena stranka ugotavlja, da je bilo v zapisniku komisije za tehnični pregled objekta z dne 1. 12. 2005 ugotovljeno, da je pri gradnji prišlo do delnih odstopanj od PGD (dodatna strešna okna), kar je dokumentirano v PID. Za navedena odstopanja ni bilo podano soglasje Zavoda za varstvo kulturne dediščine, po navedbah projektanta, izvajalca in investitorja pa so bila dodatna okna vgrajena zaradi osvetlitve stanovanj v skladu z veljavnimi predpisi. Po mnenju gradbenega inšpektorja navedeno odstopanje ni takšne narave, da bi zahtevalo spremembo gradbenega dovoljenja ali vzpostavitev v prejšnje stanje, kot je to predvideval PGD. Temu mnenju je sledil tudi upravni organ prve stopnje in sicer, da je pri izvedbi prišlo le do minimalnih odstopanj, in da se spremembe nanašajo le na namestitev dodatnih strešnih oken, ki pa so bila potrebna glede na določbe Pravilnika o minimalnih tehničnih pogojih graditve stanovanjskih stavb in stanovanj. Tožena stranka se v izpodbijani odločbi ne strinja z navedenimi stališči prvostopnega organa. V postopku izdaje gradbenega dovoljenja je bil Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije soglasodajalec k projektnim pogojem in je že v postopku poudarjal problematiko strešnih oken ter tudi izrecno zahteval, da naj bo na zahodni in južni strehi predvideno minimalno številno strešnih oken. Na končno pripravljen projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja je nato podal svoje soglasje, kar pomeni, da se je soglasje nanašalo na toliko oken, kot jih je bilo predvidenih v PGD. Tožnik se zato pri odstopanju od projekta ne more sklicevati na določbe Pravilnika o minimalnih tehničnih pogojih za graditev stanovanjskih stavb in stanovanj, saj je navedeni pravilnik veljal že v času izdaje gradbenega dovoljenja. Investitor tedaj tudi ni ugovarjal podanemu soglasju, zato bi morala gradnja potekati v skladu z izdanim gradbenim dovoljenjem. S tem, ko je prvostopni organ štel, da je namestitev dodatnih strešnih oken zaradi osvetlitve stanovanjskih prostorov dovoljeno izvesti, je posegel v področje organa, pristojnega za varovanje kulturne dediščine - soglasodajalca. Po Odloku o razglasitvi nepremičnih kulturnih in zgodovinskih spomenikov na območju Občine Slovenj Gradec sta namreč oba objekta, kakor tudi mestno jedro, zavarovana kot kulturna spomenika. Soglasje pristojnega zavoda je bilo podano na PGD, ki je sestavni del gradbenega dovoljenja, zato bi moral investitor vložiti tedaj pritožbo, če je menil, da soglasje ni ustrezno. Ni pa mogoče v postopku izdaje uporabnega dovoljenja spremeniti podanih projektnih pogojev in soglasij. Zaradi navedenega je tožena stranka z izpodbijano odločbo odpravila prvostopno odločbo in naložila organu prve stopnje, da opravi ponoven postopek. V ponovljenem postopku pa bo moral organ izdati odločbo, s katero bo odredil odpravo ugotovljenih pomanjkljivosti in sicer na način, da se objekt uskladi z izdanim gradbenim dovoljenjem, ali da investitor pripravi spremenjen projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja, s katerim bo soglašal tudi pristojni zavod, ter nato pridobi spremembo gradbenega dovoljenja, skladno z določbami ZGO-1. Tožeča stranka v tožbi navaja, da večje število oken ni poseg na objektu, ki bi zahteval spremembo gradbenega dovoljenja, zato le-tega investitor ni zahteval. Tega tudi ni zahteval nadzornik v času gradnje. Iz soglasja Zavoda za varstvo kulturne dediščine pa ne izhaja, kolikšno je primerno število oken, zato investitor navedenemu soglasju ni ugovarjal, saj ni imel razloga. Pri gradnji je upošteval Pravilnik o minimalnih tehničnih pogojih za graditve stanovanjskih stavb in stanovanj, saj je PGD predvideval manjše število oken, kot jih predvideva navedeni Pravilnik. Iz uporabnega dovoljenja pa izhaja, da so te spremembe oziroma odstopanja takšne narave, da ne zahtevajo oziroma niso zahtevale spremembe gradbenega dovoljenja ali vzpostavitve v stanje, kot ga je predvideval PGD. Po določbah ZGO je potrebno v projekt izvedenih del vnesti vse spremembe, ki so nastale med gradnjo. Iz zapisnika o tehničnem pregledu pa je razvidno, da pristojni inšpektor ni imel pripomb na izvedbo projekta. Tožnica meni, da za odpravo uporabnega dovoljenja ni zakonitih razlogov, zato predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi in meritorno odloči o stvari oziroma zadevo vrne toženi stranki v ponoven postopek.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo ponavlja razloge izpodbijane odločbe in predlaga, da sodišče tožbo zavrne.

Državni pravobranilec kot zastopnik javnega interesa ni priglasil udeležbe v tem postopku.

Tožba ni utemeljena.

Uporabno dovoljenje je odločba, s katero upravni organ, ki je za gradnjo izdal gradbeno dovoljenje, na podlagi po prej opravljenega tehničnega pregleda, dovoli začetek uporabe objekta. Postopek pridobitve uporabnega dovoljenja ureja Zakon o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 110/02 in spremembe, ZGO-1) v določbah od 89. do 105. člena zakona. Namen navedenega postopka je, da se opravi preizkus skladnosti zgrajenega objekta z gradbenim dovoljenjem ter s pogoji, ki jih določajo gradbeno tehnični predpisi. Navedeno upravni organ ugotavlja s pomočjo komisije za tehnični pregled. V skladu z določbo 90. člena ZGO-1 mora upravni organ v komisijo za tehnični pregled imenovati predstavnike tistih projektnih soglasodajalcev, ki so določili pogoje ali dali soglasje k projektnim rešitvam za gradnjo. To pomeni, da je zakonodajalec na podlagi javno pravnega interesa soglasodajalcem k projektnim pogojem dal pravico do udeležbe v postopku izdaje uporabnega dovoljenja. Navedeno po mnenju sodišča pomeni, da ima soglasodajalec tudi možnost ugovarjati zoper uporabno dovoljenje, če je to izdano v nasprotju s podanim soglasjem.

V zadevi je nesporno, da je k rekonstrukciji objektov, ki so razglašeni za kulturni spomenik, izdal kulturno varstveno soglasje Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije. Nesporno pa je tudi, da dela niso bila izvedena skladno z navedenim soglasjem. Sodišče se zato strinja z odločitvijo tožene stranke, ko je odpravila sporno uporabno dovoljenje in zadevo vrnila organu prve stopnje v ponoven postopek. Prav tako se strinja z razlogi in napotki izpodbijane odločbe in se nanje v izogib ponavljanju tudi sklicuje (drugi odstavek 72. člena Zakona o upravnem sporu, Uradni list RS, št. 105/2006, ZUS-1). V zvezi s tožbenimi ugovori pa ugotavlja, da ti niso utemeljeni. S tem ko je Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije podal soglasje k projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja, je s tem tudi določil, koliko strešnih oken je mogoče izvesti na objektu, zato je brezpredmeten tožničin ugovor, da v soglasju ni bilo navedeno število oken. V postopku izdaje uporabnega dovoljenja pa se tudi ni mogoče sklicevati, da je do spremembe izvedbe del glede oken prišlo v skladu z zahtevami Pravilnika o minimalnih tehničnih pogojih za graditev stanovanjskih stavb in stanovanj, saj bi morali biti ti pogoji upoštevani že v PGD. Odgovorni projektant namreč mora podati izjavo in jamči, da je načrt izdelan tudi v skladu z gradbenimi predpisi. Ker pogoji, določeni v soglasju k projektnim rešitvam, predstavljajo bistvene pogoje k izdanemu gradbenemu dovoljenju, zato v primeru odstopanj od navedenih pogojev ni mogoče šteti, da gre za situacijo iz drugega odstavka 95. člena ZGO-1. Glede na navedeno je sodišče presodilo, da tožba ni utemeljena, zato jo je zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena v zvezi z drugim odstavkom 105. člena ZUS-1, ki določa, da se v postopkih, v katerih do uveljavitve tega zakona še ni bilo odločeno, uporabljajo določbe ZUS-1, ki se nanašajo na odločanje na glavni obravnavi in seji ter na pooblastila sodišča glede odločanja (členi 51. do 72. ZUS-1).