Jedro

Toženi stranki ni uspelo dokazati, da je hkrati z elektronskim sporočilom z dne 13. 4. 2012 tožeča stranka prejela tudi dopis „Odklop plinomera“. Glede na tožničino vztrajanje, da tega dopisa ni prejela, se je namreč dokazno breme prevesilo na toženo stranko. Navedbe tožene stranke v tej smeri pa so nelogične in neživljenjske. Nelogično je namreč, da bi tožena stranka elektronskemu sporočilu, v katerem tožečo stranko šele prosi za navodila glede pravilnega odstopa od pogodbe, priložila tudi že priponko s prav takšnim odstopom od pogodbe, v katerem so tudi že upoštevana vsa naknadno prejeta navodila tožeče stranke.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba potrdi.

II. Tožena stranka sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sodbo ohranilo v veljavi sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 125273/2012 z dne 31. 8. 2012 v prvem odstavku izreka za znesek 5.920,43 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti posameznega zneska, razvidnega iz izreka, do plačila, ter v tretjem odstavku izreka v celoti. Obenem je toženi stranki naložilo, da mora tožeči stranki povrniti pravdne stroške v višini 231,00 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2. Tožena stranka se je zoper sodbo pravočasno pritožila zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, zmotne uporabe materialnega prava in zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Predlaga, da sodišče druge stopnje sodbo spremeni tako, da tožbeni zahtevek v celoti zavrne, podredno pa, da sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje, toženi stranki pa prizna stroške pritožbenega postopka po specificiranem stroškovniku.

3. Pritožba je bila vročena tožeči stranki, ki nanjo ni odgovorila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pravdni stranki sta dne 9. 2. 2010 sklenili pogodbo o oskrbi z zemeljskim plinom št. 424831/2010 (v nadaljevanju Pogodba, priloga A1). Med pravdnima strankama je sporno, ali je tožeča stranka upravičena do plačila računov za zagotovljen dostop do distribucijskega omrežja in dobavo plina za obdobje med marcem in julijem 2012. Za rešitev te zadeve je odločilno vprašanje, kdaj je tožena stranka pravilno v skladu s 5. členom Pogodbe odstopila od te pogodbe na način, da to sporoči pisno vsaj 30 dni pred prekinitvijo odjema, pri čemer se za datum začetka odpovednega roka šteje datum, ko je tožeča stranka prejela pisno vlogo tožene stranke v svoje vložišče. Tožena stranka je navajala, da je poslala sporočilo o odklopu plina že dne 14. 3. 2012 po elektronski pošti tožeči stranki (zanjo A. A.), medtem ko tožeča stranka zatrjuje, da je prejela dopis tožene stranke o odstopu od pogodbe šele 21. 6. 2012. 6. Sodišče prve stopnje je po izvedenem dokaznem postopku zaključilo, da tožena stranka ni uspela dokazati, da bi dopis „Odklop plinomera“ z dne 14. 3. 2012 (list. št. 12 oziroma priloga B1) tožeča stranka prejela oziroma da bi ji ga toženka sploh poslala, saj je to dejstvo tožeča stranka prerekala, tožena stranka pa ni z ničemer dokazala, da je navedeni dopis dejansko dostavila tožeči stranki. Iz elektronskega sporočila A. A. z dne 14. 3. 2012 (priloga B2 in B3) tudi ne izhaja, da bi tožena stranka podala odpoved pogodbe, temveč je zgolj prosila za navodila o postopku za prekinitev pogodbenega razmerja. Tožeča stranka je odpoved pogodbe prejela šele dne 21. 6. 2012 in je tako pogodba prenehala po izteku odpovednega roka dne 21. 7. 2012 oziroma dne 23. 7. 2012, ko je bil izveden odklop odjemnega mesta.

7. Iz pritožbenih navedb kot bistveno izhaja, da je bil dopis „Odklop plinomera“ z dne 14. 3. 2012 (priloga B1) priponka elektronskega sporočila tožene stranke z dne 14. 3. 2012 (priloga B2 in B3), za katerega pa je tožeča stranka priznala, da ga je prejela, saj je z elektronsko pošto naknadno istega dne nanj odgovorila. Iz navedenega elektronskega sporočila tožene stranke je jasno razvidno, da je dokaz opisan kot „dopis o prenehanju uporabe plina“ priponka elektronskega sporočila z dne 14. 3. 2012, saj je naveden v spodnjem delu med prilogami elektronskega sporočila z naslovom „Dopis ... – Odklop plinomera – 14. 3. 2012. doc“.

8. Pritožbeno sodišče ne more slediti pritožbenim navedbam. Tudi po oceni pritožbenega sodišča namreč toženi stranki ni uspelo dokazati, da je hkrati z elektronskim sporočilom z dne 13. 4. 2012 tožeča stranka prejela tudi dopis „Odklop plinomera“. Glede na tožničino vztrajanje, da tega dopisa ni prejela, se je namreč dokazno breme prevesilo na toženo stranko. Navedbe tožene stranke v tej smeri pa so nelogične in neživljenjske. Nelogično je namreč, da bi tožena stranka elektronskemu sporočilu, v katerem tožečo stranko šele prosi za navodila glede pravilnega odstopa od pogodbe, priložila tudi že priponko s prav takšnim odstopom od pogodbe, v katerem so tudi že upoštevana vsa naknadno prejeta navodila tožeče stranke. Priloga „Odklop plinomera“ namreč dejansko res vsebuje vse potrebne podatke, na katere je tožeča stranka toženo stranko v kasneje podanih navodilih opozorila. Če tožena stranka navodil ne bi potrebovala, potem zanje ne bi zaprosila tožeče stranke. Pritožbeno sodišče še dodaja, da ne more slediti toženkinim navedbam, da je bila elektronskemu sporočilu z dne 14. 3. 2012 priložena priponka „Odklop plinomera“ z dne 14. 3. 2012 tudi iz razloga, ker je iz navedenega elektronskega sporočila razvidno, da ima tri priloge, med drugim tudi zavrnitev računov kasnejšega datuma (po podatkih v spisu se račun 83308404 nanaša na junij 2012, račun 83348032 pa se nanaša na julij 2012). Ker tožena stranka navedene nelogičnosti ni pojasnila, se sodišče druge stopnje pridružuje dokazni oceni prvostopnega sodišča. 9. Ni utemeljen pritožbeni očitek, da je sodišče prve stopnje bistveno kršilo določbe postopka po 8. in 10. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, ker ni izvedlo glavne obravnave. Iz podatkov v spisu je razvidno, da je bila glavna obravnava opravljena dne 4. 2. 2015, tožena stranka pa se je kljub izkazanemu vabilu ni udeležila. Njen predlog za vrnitev v prejšnje stanje je bil pravnomočno zavrnjen. Prav tako niso utemeljene pritožbene navedbe, da sodišče prve stopnje v vabilu na poravnalni narok in na prvi narok za glavno obravnavo tožene stranke ni opozorilo o posledicah izostanka z naroka. Iz vabila, ki se nahaja na list. št. 56 in 57 spisa (standardiziran obrazec), je razvidno, da je sodišče stranke opozorilo, da sodišče opravi glavno obravnavo v odsotnosti stranke, ki ni prišla na narok. Očitek, da je v zapisniku navedeno, da se prebere ugovor tožene stranke, ne pa tudi vloge, naslovljene kot odgovor na tožbo, pa lahko predstavlja le relativno kršitev pravdnega postopka po prvem odstavku 339. člena v zvezi s 123. členom ZPP, za katero pritožnica ne pojasni, da oziroma kako je vplivala na pravilnost in zakonitost sodbe.

10. Pritožbeno sodišče je s tem odgovorilo na pritožbene trditve, za katere je ocenilo, da so bile pomembne pri presoji pravilnosti izpodbijane sodbe (prvi odstavek 160. člena ZPP). Ker jih je kot neutemeljene zavrnilo in ker ni ugotovilo nobene bistvene kršitve določb postopka, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), je materialnopravno pravilno sodbo sodišča prve stopnje potrdilo (353. člen ZPP).

11. Izrek o pritožbenih stroških temelji na določilu prvega odstavka 165. člena in prvega odstavka 154. člena ZPP. Tožena stranka s pritožbo ni uspela, zato sama nosi stroške pritožbenega postopka.