Jedro

Sodbe zaradi izostanka ni mogoče izdati na drugem naroku za glavno obravnavo.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek in odločanje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je izdalo sodbo na podlagi izostanka, s katero je razsodilo, da je tožena stranka dolžna plačati tožeči stranki znesek 22.879,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 10.8.1995 do plačila. Hkati je odločilo, da mora tožena stranka povrniti tožeči stranki pravdne stroške.

Proti sodbi se toženec pritožuje. Navaja, da se ni mogel oglasiti zaradi službene odsotnosti, nato pa pojasnjuje, kako je prišlo do dogodka, iz katerega naj bi izhajala njegova obveznost do tožeče stranke.

Pritožba je utemeljena.

Po določbi 2. odst. 365. čl. ZPP sodišče druge stopnje preizkusi sodbo prve stopnje v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi, pri tem pa pazi po uradni dolžnosti na bistvene kršitve določb pravdnega postopka in 2. odst. 354. čl. zakona in na pravilno uporabo materialnega prava. Preizkus izpobijane sodbe je pokazal, da je sodišče prve stopnje pri odločanju storilo bistveno kršitev določb postopka po čl. 354/2, točka 6. Sodbo zaradi izostanka, ki je predmet obravnavane zadeve, je namreč izdalo v nasprotju z določbami zakona.

Pogoje za izdajo sodbe zaradi izostanka določa čl. 332 ZPP, ki v prvem odstavku med drugim pravi, da je tako sodbo mogoče izdati, če toženec ne pride na pripravljalni narok do konca naroka, ali če ne pride na prvi narok za glavno obravnava, kadar pripravljalnega naroka ni bilo. Iz podatkov spisa v obravnavani zadevi izhaja, da je bila prva glavna obravnava opravljena dne 8.5.1998, na to glavno obravnavo toženec ni prišel, njegov oče pa ga je telefonsko opravičil. Sodišče prve stopnje je zato glavno obravnavo preložilo. Ponovno jo je opravilo dne 6.11.1998 in na tej glavni obravnavi izdalo sodbo zaradi izostanka, ker toženec ni prišel. Ob upoštevanju zgoraj opisanih določb ZPP je torej mogoče sodbo zaradi izostanka ob izpolnjenih ostalih pogojih izdati le na prvem naroku za glavno obravnavo. S tem, ko je sodišče prve stopnje tako sodbo izdalo na drugem naroku, je torej bistveno kršilo določbe postopka.

To je bil torej razlog, zaradi katerega je bilo treba sodbo razveljaviti in zadevo vrniti sodišču prve stopnje, da bo opravilo novo glavno obravnavo (čl. 369/1 ZPP). Zato na ostale pritožbene trditve ni treba odgovarjati.

Pritožbeno sodišče je v tem sklepu uporabilo določbe starega ZPP glede na člen 489 ZPP, Ur. l. RS št. 26/99.