Jedro

Vknjižba hipoteke učinkuje od trenutka od katerega učinkuje zaznamba izvršbe (2. odstavek 87. člena ZZK-1), torej od trenutka, ko je zemljiškoknjižno sodišče prejelo obvestilo izvršilnega sodišča in sklep o izvršbi (5. v zvezi s 7. členom ZZK-1). Pravnomočnost slednjega torej ne more biti relevantna pri presoji učinkov sklepa o vpisu hipoteke.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje nadaljevalo z izvršilnim postopkom.

V pravočasni pritožbi je dolžnik navedel, da zastavna pravica ni bila pridobljena z vpisom plombe v zemljiško knjigo, saj naj bi sklep o izvršbi postal pravnomočen šele kasneje. Pritožbenih stroškov ni priglasil.

Pritožba ni utemeljena.

V primeru predloga za izvršbo na nepremičnine pridobi upnik hipoteko s trenutkom, od katerega učinkuje zaznamba izvršbe v zemljiški knjigi (primerjaj 3. odstavek v zvezi z 2. odstavkom 170. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju, v nadaljevanju: ZIZ). Zato zemljiškoknjižno sodišče s sklepom, s katerim dovoli zaznambo izvršbe, dovoli tudi vknjižbo hipoteke v korist upnika, na čigar predlog je bil izdan sklep o izvršbi (88. člen Zakona o zemljiški knjigi, v nadaljevanju: ZZK-1). Ta vknjižba hipoteke učinkuje od trenutka od katerega učinkuje zaznamba izvršbe (2. odstavek 87. člena ZZK-1), torej od trenutka, ko je zemljiškoknjižno sodišče prejelo obvestilo izvršilnega sodišča in sklep o izvršbi (5. v zvezi s 7. členom ZZK-1). Pravnomočnost slednjega zato ne more biti relevantna pri presoji učinkov sklepa o vpisu hipoteke (listovna številka 13 spisa).

Plomba, torej naznanitev začetka postopka za vpis zaznambe sklepa o izvršbi, je bila v obravnavanem primeru vpisana dne 02.09.2004 (vročilnica pri listovni številki 3 spisa v zvezi s 133. členom ZZK-1), postopek prisilne poravnave proti dolžniku pa se je začel dne

26.12.2004, torej po preteku dveh mesecev. Zato je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da je upnik pridobil ločitveno pravico in nadaljevalo z izvršbo (3. odstavek 63. in 2. odstavek 60. člena Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji).

Sodišče druge stopnje ob reševanju pritožbe tudi ni našlo bistvenih kršitev določb izvršilnega postopka (2. odstavek 350. člena v zvezi s

366. členom Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju: ZPP, oba pa v zvezi s 15. členom ZIZ), na katere pazi po uradni dolžnosti. Zato jo je kot neutemeljeno zavrnilo ter izpodbijani sklep kot zakonit in pravilen potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).