Jedro

Glede na navedeno se pritožbeno sodišče strinja, da bo z izdano začasno odredbo v zadostni meri zavarovana korist mladoletnega otroka, glede katerega je prvostopenjsko sodišče ugotovilo verjetno izkazano ogroženost zaradi dolžničinih ravnanj oziroma zanemarjanja oziroma ogrožanja zdravega telesnega in psihičnega razvoja in da bi bil poseg v njeno ustavno pravico do nedotakljivosti stanovanja (36. člen Ustave RS) nesorazmeren.

Izrek

I. Pritožba udeleženca C. C. zoper sklep I Z 33/2019 z dne 9. 8. 2019 se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

II. Pritožba dolžnice A. B. zoper sklep I Z 33/2019 z dne 19. 9. 2019 se zavrže.

Obrazložitev

1. Center za socialno delo..., Enota ... (v nadaljevanju CSD) je 7. 8. 2019 vložil predlog za izdajo začasne odredbe, da se mu dovoli vstopiti v eno od stanovanj (stanovanje v M. in stanovanje v N.), v katerem se verjetno nahaja mladoletna A. A., roj. 00. 00. 2002. CSD je navedel, da je na podlagi anonimne prijave začel z obravnavo nasilja v družini zaradi suma zanemarjanja mld. A. A. s strani matere A. B. Začasno odredbo predlaga, ker delavci centra niso uspeli vzpostaviti kontakta z mladoletno A. niti z njeno materjo.

2. Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 9. 8. 2019 izdalo začasno odredbo, s katero je A. materi A. B. (v nadaljevanju dolžnica) naložilo, da se zaradi preverjanja življenjskih razmer hčerke A. A. skupaj z njo in v roku treh dni od prejema sklepa zglasi na CSD. Hkrati je odločilo, da se za primer nespoštovanja začasne odredbe dolžnici izreče denarna kazen v višini 700,00 EUR, ki jo bo sodišče izterjalo po uradni dolžnosti, hkrati pa bo izdalo nov sklep, s katerim bo izreklo novo, višjo kazen za primer, če bo ponovno ravnala v nasprotju z izdano začasno odredbo.

3. S sklepom z dne 19. 9. 2019 je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog CSD, da se mu dovoli vstopiti v eno od stanovanj, v katerima se verjetno nahaja mld. A. 4. Zoper slednjo odločitev je CSD vložil pritožbo, ki pa jo je sodišče prve stopnje s sklepom z dne 4. 2. 2020 kot nepopolno zavrglo. Pritožbo zoper odločitev o zavrnitvi predloga pa je vložila tudi dolžnica1. Navedla je, da anonimne prijave trpi že 10 let, da zavajajo in blatijo njeno dobro ime, da naj se upošteva, da je hčerka A. v 18. letu starosti in da si s hčerko želita živeti v miru pred nasilnežem.

5. Udeleženec C. C. (udeleženec), ki je oče mld. A. A., je na pritožbo odgovoril in navedel, da bi lahko veliko napisal o dolžničinem nagajanju glede uresničevanja stikov s hčerko, da mu je bila hčerka zaupana v vzgojo in varstvo, da je dolžnica vložila predlog, da se hčerka zaupa v vzgojo in varstvo njej, da je bila 4. 2. 2019 sklenjena sodna poravnava pod opr. št. P 000/2018-IV o začasnem zaupanju mld. A. dolžnici, da so bili dogovorjeni stiki med njim in hčerko, ki pa mu jih dolžnica ni omogočila, da ni bil on anonimni prijavitelj, da je sodišče v omenjeni pravdni zadevi imenovalo sodno izvedenko, h kateri je bila dolžnica trikrat vabljena, pa se na vabila ni odzvala, da bi moralo sodišče poskrbeti za varnost in korist otroka in da naj omogoči CSD preveritev hčerinih življenjskih pogojev.

6. Sodišče prve stopnje je navedeno vlogo udeleženca štelo za prijavo k udeležbi v postopku (22. člen Zakona o nepravdnem postopku, ZNP-1) in mu vročilo sklepa z dne 9. 8. 2019 in 19. 9. 2019. 7. Udeleženec je vložil pritožbo zoper sklep z dne 9. 8. 2019 in navedel, da bi moralo sodišče slediti varstvu in koristi mladoletnega otroka in zaščititi njegovo zdravje in zdrav razvoj, ne pa mu povzročati še večje škode zaradi trmaste in neodgovorne matere bo njegova hčerka pozimi v mrzlem stanovanju. Sodišču je predlagal, da izpodbijani sklep lahko popravi edino tako, da dosledno sledi predlogu CSD.

8. Pritožba dolžnice ni dovoljena, pritožba udeleženca pa je neutemeljena.

O pritožbi dolžnice

9. Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 19. 9. 2019 zavrnilo predlog CSD zoper dolžnico, da se mu dovoli vstop v eno od stanovanj, v katerem živi z mladoletno hčerko. Ugodnejše odločitve od izpodbijane dolžnica zase s pritožbo ne more doseči. Od pritožbe zato ne more pričakovati nikakršne pravne koristi. Zato zanjo nima pravnega interesa. Če pritožnik nima pravnega interesa za pritožbo, je pritožba nedovoljena in jo je treba zavreči (četrti odstavek 343. člena Zakona o pravdnem postopku, ZPP, v zvezi z 42. členom ZNP-1). Pritožbeno sodišče je zato odločilo kot v tč. I izreka tega sklepa (1. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).

O pritožbi udeleženca

10. Udeleženec se izrecno pritožuje zgolj zoper sklep z dne 9. 8. 2019, s katerim je prvostopenjsko sodišče naložilo dolžnici, da se v roku treh dni s hčerko A. zglasita na CSD in ji hkrati zagrozilo z denarno kaznijo 700,00 EUR, če ne bo spoštovala navedene odredbe. V takšnem primeru je denarna kazen opredeljena kot izvršilno sredstvo z namenom poskusa vplivanja na voljo dolžnika, da opravi dejanje, ki se mu nalaga z začasno odredbo2. Hkrati predstavlja sklep o denarni kazni izvršilni naslov za izvršbo, če dolžnik ne opravi zahtevanega dejanja. Glede na navedeno se pritožbeno sodišče strinja, da bo z izdano začasno odredbo v zadostni meri zavarovana korist mladoletne A., glede katere je prvostopenjsko sodišče ugotovilo verjetno izkazano ogroženost zaradi dolžničinih ravnanj oziroma zanemarjanja oziroma ogrožanja zdravega telesnega in psihičnega razvoja in da bi bil poseg v njeno ustavno pravico do nedotakljivosti stanovanja (36. člen Ustave RS) nesorazmeren. Izdana začasna odredba pod sankcijo visoke denarne kazni zato predstavlja ustrezen ukrep za ugotovitev in odpravo verjetne ogroženosti otroka.

11. Pritožba udeleženca je zato neutemeljena in jo je bilo treba zavrniti ter potrditi sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).

12. Glede na okoliščine te zadeve pa pritožbeno sodišče še dodaja. Po določbi 161. člena Družinskega zakonika (DZ) izda sodišče začasno odredbo, če je verjetno izkazano, da je otrok ogrožen. Gre za pravni standard, katerega vsebino napolni sodišče v vsakem primeru posebej. Za njegovo izpolnjenost daje zakonik napotilo v drugem odstavku 157. člena DZ. Otrok je ogrožen, če je utrpel ali je zelo verjetno, da bo utrpel škodo in je ta škoda oziroma verjetnost, da bo škoda nastala, posledica storitve ali opustitve starša ali posledica otrokovih psihosocialnih težav, ki se kažejo kot vedenjske, čustvene, učne ali druge težave v njegovem odraščanju. Po ugotovitvi otrokove ogroženosti mora sodišče pretehtati, s katerim ukrepom bo najustrezneje zavarovalo otrokovo korist. Če sodišče izda začasno odredbo pred uvedbo postopka za izdajo sodne odločbe o vzgoji, varstvu in preživljanju otroka, o stikih, o izvajanju starševske skrbi ali o ukrepu za varstvo koristi otroka trajnejšega značaja začasno vzpostavi družinsko razmerje tako, da bo najustrezneje zavarovana otrokova korist do sprejema končne sodne odločbe. Namen začasne odredbe pred uvedbo omenjenih postopkov je torej v začasni ureditvi spornega družinskega razmerja zaradi preprečitve otrokove ogroženosti. Zakon zato določa, da mora biti eden od navedenih postopkov, s katerim se opraviči izdajo začasne odredbe, uveden v sedmih dneh od dne izdaje začasne odredbe. Upnik oziroma CSD takšnega postopka v navedenem zakonitem roku ni začel,3 niti iz njegovega predloga za izdajo začasne odredbe ni mogoče razbrati, na kakšen postopek za varstvo koristi otroka je meril. Iz navedb udeleženca C. C. pa izhaja, da je pri Okrožnem sodišču v Ljubljani med udeleženci tega postopka v teku postopek za spremembo sodne odločbe o vzgoji in varstvu otroka, ki poteka pod opr. št. P 000/2018-IV. Iz njegovih navedb tudi izhaja, da je v omenjenem postopku sodišče sprejelo sklep o izvedbi dokaza z izvedencem psihološke stroke, ki ga dolžnica onemogoča, kar kaže, da je predlog za izdajo začasne odredbe v tej zadevi lahko v zvezi z omenjenim postopkom za spremembo odločbe o vzgoji in varstvu in da bi bilo treba predlagano začasno odredbo obravnavati v okviru navedenega postopka.

1 Dolžnica je izrecno navedla, da se pritožuje zoper sklep I Z 33/2019 z dne 19. 9. 2019. 2 33. člen Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ). 3 Rok sedmih dni začne teči od vročitve začasne odredbe (Neža Pogorelčnik Vogrinec v Komentar družinskega zakonika, Uradni list RS, str. 545).