Jedro

Po 2. odstavku 76. člena ZIZ sodišče v primeru ustavitve postopka na podlagi umika predloga za izvršbo razveljavi opravljena izvršilna dejanja. Izvršilna dejanja v postopku izvršbe na nepremičnino so določena v 167. členu ZIZ. Hipoteka, ki se vknjiži na podlagi zaznambe sklepa o izvršbi po uradni dolžnosti, ni izvršilno dejanje izvršilnega sodišča, temveč odločitev (vknjižba) zemljiškoknjižnega sodišča na podlagi zaznambe sklepa o izvršbi.

ZZK-1 v 90. členu določa, da zemljiškoknjižno sodišče na podlagi obvestila izvršilnega sodišča po uradni dolžnosti dovoli izbris zaznambe izvršbe, če je bila izvršba ustavljena in izvršilno dejanje razveljavljeno zaradi umika predloga za izvršbo.

Iz povzete ureditve ZIZ in ZZK-1 torej izhaja, da sodišče v izvršilnem postopku (le) razveljavi (in ne izbriše zaznambe) opravljeno izvršilno dejanje (zaznamba izvršbe), izbris hipoteke, ki je bila vpisana po uradni dolžnosti, pa je predmet odločanja sodišča v zemljiškoknjižnem postopku.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se sklep v izpodbijani II. točki izreka spremeni tako, da se razveljavi izvršilno dejanje zaznambe sklepa o izvršbi v zemljiški knjigi tukajšnjega sodišča pri nepremičnini z ID znakom XXX, ki je last dolžnice M. F. do celote (1/1), na podlagi sklepa o izvršbi z dne 11. 10. 2012. II. Upnik sam krije stroške pritožbe.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom (I.) ustavilo izvršilni postopek; (II.) in odločilo, da se v zemljiški knjigi pri nepremičnini izbriše hipoteka in zaznamba izvršbe, vknjiženi na podlagi sklepa o izvršbi Okrajnega sodišča v Kočevju z dne 11. 10. 2012. 2. Upnik se je zoper sklep pritožil iz vseh pritožbenih razlogov in predlagal spremembo sklepa tako, da se v zemljiški knjigi pri dolžničini nepremičnini izbriše zaznamba izvršbe, ne pa tudi hipoteka, ki je bila vpisana na podlagi pravnega posla, to je na podlagi posojilno-zastavne pogodbe z dne 13. 10. 2009. Sodišču prve stopnje v izpodbijani II. točki očita kršitev drugega odstavka 76. člena ZIZ.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Višje sodišče je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru zatrjevanih pravno pomembnih pritožbenih razlogov (prvi odstavek 360. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP) in razlogov, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti po določbi drugega odstavka 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju – ZIZ.

5. Sodišče prve stopnje je izpodbijani sklep izdalo na podlagi umika predloga za izvršbo (red. št. 32), v katerem je upnik umaknil predlog za izvršbo v celoti ter predlagal, da naslovno sodišče izvršbo ustavi. Izvršilno sodišče je na podlagi drugega odstavka 43. člena in drugega odstavka 76. člena ZIZ ustavilo izvršilni postopek, v izpodbijani II. točki izreka pa odločilo, kot izhaja iz 1. točke te obrazložitve.

6. Višje sodišče glede na stanje zemljiškoknjižne knjige, izkazano v pritožbi, ugotavlja, da je bila zaznamba izvršbe (ID 111) vpisana pri izvedeni pravici, vknjiženi hipoteki (ID 222). Pritožnik pravilno opozarja, da je sodišče prve stopnje napačno uporabilo drugi odstavek 76. člena ZIZ.

7. Po drugem odstavku 76. člena ZIZ sodišče v primeru ustavitve postopka na podlagi umika predloga za izvršbo razveljavi opravljena izvršilna dejanja. Izvršilna dejanja v postopku izvršbe na nepremičnino so določena v 167. členu ZIZ(1). Hipoteka, ki se vknjiži na podlagi zaznambe sklepa o izvršbi po uradni dolžnosti (88. člen Zakona o zemljiški knjigi – ZZK-1), ni izvršilno dejanje izvršilnega sodišča, temveč odločitev (vknjižba) zemljiškoknjižnega sodišča na podlagi zaznambe sklepa o izvršbi. V primeru prej vpisane hipoteke iz tretjega odstavka 52. člena, tretjega odstavka 87. člena ali prvega odstavka 88. člena ZZK-1 (kar je primer v tem postopku), se v takem primeru zaznamba izvršbe vpiše pri hipoteki (!). Tudi iz 90. člena ZZK- 1 izhaja, da je za izbris hipoteke relevanten zemljiškoknjižni postopek, saj ZZK-1 v 90. členu določa, da zemljiškoknjižno sodišče na podlagi obvestila izvršilnega sodišča po uradni dolžnosti dovoli izbris zaznambe izvršbe, če je bila izvršba ustavljena in izvršilno dejanje razveljavljeno zaradi umika predloga za izvršbo. Če dovoli izbris zaznambe izvršbe, hkrati po uradni dolžnosti dovoli tudi izbris hipoteke, ki je bila vknjižena v zvezi z zaznambo izvršbe, ki je predmet izbrisa, po 88. členu tega zakona oziroma po tretjem odstavku 52. člena tega zakona. Iz povzete ureditve ZIZ in ZZK-1 torej izhaja, da sodišče v izvršilnem postopku (le) razveljavi (in ne izbriše zaznambe) opravljeno izvršilno dejanje (zaznamba izvršbe), izbris hipoteke, ki je bila vpisana po uradni dolžnosti, pa je predmet odločanja sodišča v zemljiškoknjižnem postopku (glede na povedano to velja tudi za izbris zaznambe).

8. Sodišče prve stopnje zmotno uporabilo določbe 167. člena ZIZ, zato je višje sodišče pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep spremenilo kot izhaja iz izreka (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

9. Upnik je v pritožbi priglasil stroške, ki niso stroški iz petega odstavka 38. člena ZIZ. Po citirani določbi sodišče dolžniku naloži stroške, ki so potrebni za izvršbo. Stroški pritožbe zoper sklep o ustavitvi niso stroški, ki bi bili s tem ciljem v neposredni zvezi, zato je višje sodišče tako priglašene stroške zavrnilo.

Op. št. (1): Ki določa, da se izvršba na nepremičnino opravi z naslednjimi izvršilnimi dejanji: zaznamba sklepa o izvršbi v zemljiški knjigi, z ugotovitvijo vrednosti nepremičnine, s prodajo nepremičnine in s poplačilom upnikovega zneska dobljenega s prodajo.