Jedro

Podatki, katerih razkritje v skladu z ZDIJZ zahteva tožnik, imajo določeno stopnjo tajnosti v skladu z Zakonom o trajnih podatkih. Pri dejavnostih SOVE, pri katerem je bil tožnik zaposlen in od katerega zahteva izročitev delovnopravnih dokumentov in umik stopnje tajnosti z njegovih osebnih podatkov, pa gre tudi po presoji sodišča za obveščevalno in varnostno dejavnost, kar, kot navaja že toženka v izpodbijani odločbi, izhaja že iz samega naziva organa. Čim pa je tako, gre skladno s 1. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ v tem primeru za podatke, dostop do katerih je potrebno ob upoštevanju te določbe zavrniti.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Informacijski pooblaščenec je z izpodbijano odločbo ugodil pritožbi prosilca (tožnika) in odpravil sklep Vlade Republike Slovenije št. 02202-1/2016/7 z dne 12. 7. 2016 (1. točka izreka); odločil, da se zahteva tožnika za izročitev delovnopravnih dokumentov in umik stopnje tajnosti z osebnih podatkov vlagatelja z dne 24. 11. 2015 zavrne (2. točka izreka) ter da stroški v tem postopku niso nastali (3. točka izreka). V obrazložitvi se v zvezi z odločitvijo v 2. točki izreka, ki je izpodbijana v tem sporu, sklicuje na določbe 5., 10., 11. in 17. člena Zakona o tajnih podatkih (ZTP) ter na 2. člen Zakona o Slovenski obveščevalno-varnostni agenciji (ZSOVA) ter zaključuje, da zahtevane informacije, ki so označene kot tajne v skladu z ZTP, izpolnjujejo tako materialni kot formalni kriterij za tajnost podatkov po ZTP, zato niso podani razlogi, ki bi omogočali umik oziroma znižanje stopnje tajnosti. V zvezi z ugovorom prosilca (tožnika), ki je izpostavil, da zahteva umik stopnje tajnosti iz "svojih" delovnopravnih dokumentov, pa navaja, da bi z razkritjem podatkov, ki se nanašajo nanj, razkrili tajni podatek naziva SOVE, pod katerim deluje, prav tako bi posegli tudi v pravice drugih nekdanjih ali aktivnih uslužbencev SOVE, kar bi lahko škodovalo delovanju ali izvajanju njenih nalog. Ker so torej informacije, ki jih zahteva tožnik, označene kot tajne v skladu z ZTP, predstavljajo izjemo po 1. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Izvedba delnega dostopa pa ni mogoča, ne da bi s tem posegli v varovane podatke. S povezovanjem podatkov bi namreč lahko posegli oziroma razkrili tajne podatke.

2. Tožnik v tožbi navaja, da je 2. točka izreka navedene odločbe Informacijskega pooblaščenca nezakonita, zato jo izpodbija. Prepričan je, da ni argumentirano stališče toženke, da bi se z umikom stopnje tajnosti razkril drugi naziv, ki ga uporablja SOVA, saj se toženka ni prepričala, ali je ta naziv sploh naveden v delovnopravnih aktih, o katerih odloča v izpodbijani odločbi. Ne drži, da se zahtevane informacije nanašajo na javno varnost ter na obveščevalno in varnostno dejavnost državnih organov Republike Slovenije v skladu s 5. členom ZTP, katerih razkritje nepoklicani osebi bi lahko škodovalo delovanju ali izvajanju nalog SOVE. V zvezi s tem poudarja, da morajo imeti vsi delavci SOVE vsebinsko podobne akte kot zaposleni v drugih državnih organih, saj je njihova podlaga Zakon o javnih uslužbencih. Pogodbe o zaposlitvi, sklepi o letnem dopustu in podobno so vsebinsko podobni, kot jih imajo drugi javni uslužbenci. Meni, da bi morala SOVA in toženka preveriti vse tožnikove dokumente in vsebinsko ugotoviti, pri katerih ni več okoliščin, ki bi upravičevale tajnost, predvsem tudi zaradi informacij, ki so "ušle" SOVI v škodo tožnika in so tako postale javne. Toženka je tudi spregledala, da je bila vsebina podatka, ki predstavlja tajnost (ime, priimek, zaposlitev tožnika in delovno mesto) že razkrita zunanji javnosti, in sicer z večkratnimi objavami njegovih osebnih podatkov. Podatek o tožnikovi zaposlitvi v SOVI tako ne more več predstavljati vsebine tajnega podatka, saj je takšno naravo izgubil najkasneje v trenutku javnih objav. Tako je prepričan, da je z zavrnitvijo dostopa do delovnopravnih dokumentov, ki se nanašajo nanj osebno ter na njegove pravice in obveznosti iz delovnega razmerja, neupravičeno in nezakonito poseženo v njegove pravice. Izpostavlja pa tudi, da toženka ni presojala posameznih dokumentov, temveč je brez konkretizacije listin pavšalno zavrnila tožnikovo zahtevo. Po povedanem in ker tožnik nobenemu novemu delodajalcu ne more predložiti delovnopravne dokumentacije, ki bi izkazovala osem let delovne dobe v državnem organu in s tem pridobljenih določenih pravic, tožnik sodišču predlaga, da tožbi ugodi, odločbo toženke v izpodbijanem delu odpravi in zadevo vrne istemu organu v ponovno odločanje. Hkrati zahteva povrnitev njegovih stroškov postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

3. Toženka v odgovoru na tožbo odgovarja na tožbene navedbe in sodišču predlaga zavrnitev tožbe.

4. Tožnik v več pripravljalnih vlogah dodatno pojasnjuje tožbene navedbe in vztraja pri tožbenem zahtevku.

5. Tožba ni utemeljena.

6. Iz upravnega spisa zadeve izhaja, da je tožnik z zahtevo z dne 24. 11. 2015, ki jo je toženka v izpodbijani 2. točki izreka predmetne odločbe zavrnila, od Slovenske obveščevalno-varnostne agencije (SOVA) zahteval izročitev delovnopravnih dokumentov in umik stopnje tajnosti z osebnih podatkov vlagatelja. Iz navedene zahteve izrecno izhaja, da jo tožnik vlaga v skladu z ZDIJZ in Zakonom o informacijskem pooblaščencu (ZInfP). V nadaljevanju vloge svojo zahtevo utemeljuje z dejanskim razkritjem njegovih osebnih podatkov ter oceno možnih škodljivih posledic za varnost države ali za njene politične ali gospodarske koristi, če bi bil podatek razkrit nepoklicani osebi - tožnik je bil javna oseba kot vodja procesa HRM, direktor Urada in tudi namestnik direktorja SOVE.

7. Sodišče ugotavlja, da iz tožnikove vloge, ki je predmet obravnave v tem postopku, jasno izhaja, da jo vlaga na podlagi ZDIJZ in ZInfP ter da v vlogi ni izrecno navedel, izročitev konkretno katerih delovnopravnih dokumentov zahteva. Tako je po presoji sodišča toženka ravnala pravilno, ko je njegovo vlogo kot tako tudi obravnavala, torej brez navedbe konkretnih delovnopravnih dokumentov in je tožbeni ugovor s tem v zvezi neutemeljen.

8. Po prvem odstavku 4. člena ZDIJZ je informacija javnega značaja informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva (dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. Informacije javnega značaja so po prvem odstavku 5. člena ZDIJZ prosilcem prosto dostopne, organ pa lahko po prvem odstavku 6. člena ZDIJZ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na v tem členu taksativno določene izjeme. Tako se prosilcu lahko zavrne zahteva tudi tedaj, če gre med drugim za podatek, ki je na podlagi zakona, ki ureja tajne podatke, opredeljen kot tajen (1. točka prvega odstavka 6. člena ZDIJZ). Skladno s 4. točko 5. člena ZTP se po določbah tega zakona lahko določi za tajnega podatek, ki je tako pomemben, da bi z njegovim razkritjem nepoklicani osebi nastale, ali bi očitno lahko nastale, škodljive posledice za varnost države ali za njene politične ali gospodarske koristi in se nanaša na obveščevalno in varnostno dejavnost državnih organov Republike Slovenije. V skladu s 7. členom ZTP je dostop do tajnih podatkov omejen in je mogoč na način in ob pogojih, določenih s tem zakonom in predpisi, izdanimi na njegovi podlagi ter na način in ob pogojih, določenimi z drugimi sistemskimi postopkovnimi zakoni ali mednarodnimi pogodbami, ki jih je sklenila Republika Slovenija. V skladu s prvim odstavkom 10. člena ZTP podatek določi za tajnega, ob pogojih in na način, določenih s tem zakonom, pooblaščena oseba. Pooblaščene osebe so naštete v drugem odstavku te določbe, in sicer so to predstojnik organa, izvoljeni ali imenovani funkcionarji organa, ki so za določanje in posredovanje tajnih podatkov pooblaščeni z zakonom oziroma s predpisom, izdanim na podlagi zakona, ali jih je za to pisno pooblastil predstojnik in osebe, zaposlene v organu, ki jih je za to pisno pooblastil predstojnik tega organa. V skladu s 13. členom ZTP imajo tajni podatki iz 5. člena tega zakona glede na možne škodljive posledice za varnost države ali za njene politične ali gospodarske koristi, ki utegnejo nastati, če bi bili razkriti nepoklicani osebi, eno od tam naštetih stopenj tajnosti, in sicer je v 4. točki te določbe navedeno, da se stopnja tajnosti "INTERNO" določi za tajne podatke, katerih razkritje nepoklicani osebi bi lahko škodovalo delovanju ali izvajanju nalog organa.

9. V postopku je toženka od SOVE pridobila več dokumentov z naslovom: „Ocena možnih škodljivih posledic v skladu z Zakonom o tajnih podatkih“ z dne 30. 7. 2008, 25. 8. 2009, 9. 5. 2012, 11. 9. 2012, 13. 3. 2013, 10. 4. 2013 in 28. 6. 2013, ki so podpisani s strani direktorja oziroma namestnika direktorja SOVE in so del upravnega spisa zadeve. Iz navedenih dokumentov je razvidno, da bi razkritje osebnih podatkov uslužbencev agencije (SOVA) in drugih podatkov, ki se nanašajo na pravice in obveznosti iz delovnega razmerja posameznega uslužbenca agencije, razen identitete direktorja agencije, namestnika direktorja, vodje Sektorja za podporo vodenju in mednarodno sodelovanje, uradne osebe, pristojne za informacije javnega značaja ter uradnih oseb, pooblaščenih za komuniciranje z javnostmi, škodovalo delovanju ali izvajanju nalog agencije, zato so ti podatki določeni kot tajni, in sicer s stopnjo tajnosti INTERNO.

10. Sodišče ugotavlja, da je stopnja tajnosti in opredelitev tajnih dokumentov v navedenih „Ocenah možnih škodljivih posledic v skladu z Zakonom o tajnih podatkih“, določena v skladu z zgoraj citiranimi določbami 4. točke 5. člena ter 7. in 10. členom ZTP.

11. Glede na navedeno, kar med strankama niti ni sporno, imajo podatki, katerih razkritje v skladu z ZDIJZ zahteva tožnik, določeno stopnjo tajnosti v skladu z ZTP "INTERNO". Pri dejavnostih organa, pri katerem je bil tožnik zaposlen in od katerega zahteva izročitev delovnopravnih dokumentov in umik stopnje tajnosti z njegovih osebnih podatkov, pa gre tudi po presoji sodišča za obveščevalno in varnostno dejavnost, kar, kot navaja že toženka v izpodbijani odločbi, izhaja že iz samega naziva organa - Slovenska obveščevalno-varnostna agencija. Čim pa je tako, gre skladno s 1. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ v tem primeru za podatke, dostop do katerih je potrebno ob upoštevanju te določbe zavrniti.

12. Ob tem sodišče tožniku pojasnjuje, da po ZDIJZ pravni položaj prosilca oziroma namen, zaradi katerega želi informacijo javnega značaja, ni pomemben, saj ta zakon ureja postopek, ki vsakomur omogoča prost dostop do informacij javnega značaja (prvi odstavek 1. člena ZDIJZ). Če gre za informacijo javnega značaja, za razkritje katere ni podana nobena izmed zakonsko določenih izjem, je ta prosto dostopna vsem pravnim in fizičnim osebam (prvi odstavek 5. člena ZDIJZ). Če pa obstajajo izjeme, se dostop do podatka kot informacije javnega značaja po določbah ZDIJZ zavrne ne glede na to, ali prosilec tak podatek potrebuje za varstvo svojih pravic in pravnih koristi.

13. Glede na tožbene navedbe sodišče v zvezi s tem pojasnjuje še, da zavrnitev dostopa do podatka po določbah ZDIJZ, ker obstaja ena izmed izjem za njegovo javno razkritje, sama po sebi ne pomeni, da posameznik tega podatka v drugem postopku, v katerem lahko uveljavlja varstvo svoje pravice oziroma pravne koristi, ne bi mogel pridobiti, pomeni le, da ne gre za informacijo javnega značaja. Zato odločitev o zavrnitvi dostopa do zahtevanih delovnopravnih dokumentov kot informacij javnega značaja ne pomeni tudi odločitve, da tožnik v drugem postopku, v katerem lahko uveljavlja svoje pravice iz tega naslova, nima možnosti vpogleda vanje. Postopek po ZDIJZ pa ni ustrezna pravna podlaga za dosego cilja, ki ga zasleduje tožnik.

14. Ker na odločitev o zadevi ne morejo vplivati niti ostale tožbene navedbe, je sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrnilo (prvi odstavek 63. člena Zakona o upravnem sporu - ZUS-1). Odločitev je sprejelo na seji na podlagi prvega odstavka 59. člena ZUS-1. Tožnik namreč v tožbi ugovarja nepravilni uporabi materialnega prava v tej zadevi.

15. Odločitev o stroških postopka temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem trpi vsaka stranka svoje stroške postopka, če sodišče tožbo zavrne.