Jedro

Jasen in natančen opis naložene storitve v izvršilnem naslovu je bistven. Primerna opredelitev tožbenega zahtevka, ki je povzet v izrek sodbe, ne sme puščati nobenih dvomov o tem, kakšna obveznost je dolgovana, in od izvršilnega sodišča ne sme terjati dodatnega vsebinskega odločanja. Obravnavani izrek pa terja od izvršilnega sodišča prav slednje, saj bi moralo ugotavljati stanje pred nastalim motenjem posesti, kar je sicer bila vsebina postopka, v katerem je upnik pridobil izvršilni naslov.

Izrek

I. Pritožbi dolžnika se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v II. točki izreka spremeni tako, da se ugovoru dolžnika tudi v preostalem delu ugodi, sklep o izvršbi v celoti razveljavi in predlog za izvršbo v celoti zavrne, v stroškovni odločitvi (III. in IV. točka izreka) pa tako, da je upnik dolžan dolžniku v 8 dneh povrniti njegove ugovorne stroške v višini 278,99 EUR, po preteku roka z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila.

II. Pritožba upnika se zavrne in se I. točka izreka sklepa sodišča prve stopnje potrdi.

III. Upnik mora v 8 dneh od vročitve tega sklepa povrniti dolžniku njegove pritožbene stroške v višini 348,99 EUR, po preteku roka z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je delno ugodilo ugovoru dolžnika in v III. točki izreka sklep o izvršbi razveljavilo in v tem obsegu zavrnilo predlog za izvršbo (I. točka izreka), v preostalem zavrnilo dolžnikov ugovor (II. točka izreka) in naložilo dolžniku, da upniku povrne 223,99 EUR izvršilnih stroškov z zamudnimi obrestmi, dolžnikov stroškovni zahtevek pa zavrnilo (III. in IV. točka izreka).

2. V pravočasni pritožbi dolžnik izpodbija II. do IV. točko izreka sklepa sodišča prve stopnje, pri čemer meni, da izvršilni naslov ni primeren za izvršbo, saj niso ustrezno opredeljeni predmet, vrsta in obseg obveznosti. Navaja, da morajo vsi elementi za določitev obveznosti izhajati iz izvršilnega naslova. Sklicevanje na prejšnjo izvedbo, prejšnji način in prejšnje stanje pred nastalim motenjem ne zadošča. Obveznost je premalo specificirana. Obveznost je opredeljena tako, da so potrebna določena gradbena dela za sezidanje nadstreška, kar presega zahtevek zaradi motenja posesti. Meni, da gre za odškodninski zahtevek. Glede neprimernosti izvršilnega naslova se sklicuje na sodno prakso. Navaja tudi, da je kakršnikoli poseg na nepremičnini, ki je kulturni spomenik, nedopusten, kar dokazuje z odločbo upravnega organa. Graja tudi stroškovno odločitev. Predlaga ustrezno spremembo izpodbijanega dela sklepa in priglaša pritožbene stroške.

3. Upnik v pritožbi zoper I. točko izreka sklepa sodišča prve stopnje navaja, da je vrnitev posesti nenadomestno dejanje, ki ga lahko stori le dolžnik, zato je dopustna denarna kazen. Upnik predlaga ustrezno spremembo izpodbijanega sklepa v delu, ki se nanaša na zavrnitev njegovega predloga za izvršbo glede denarne kazni. Priglaša strošek pritožbe.

4. Upnik v odgovoru na dolžnikovo pritožbo meni, da je izvršilni naslov ustrezen in predložena upravna odločba nima pomena za obravnavano zadevo. Priglaša strošek odgovora na pritožbo.

5. Dolžnik ni odgovoril na upnikovo pritožbo.

6. Pritožba dolžnika je utemeljena, pritožba upnika pa neutemeljena.

7. V obravnavani zadevi je upnik predlagal izvršbo na podlagi pravnomočne sodne odločbe sklepa Okrajnega sodišča v Mariboru III P 1391/2014 v zvezi s sklepom Višjega sodišča v Mariboru I Cp 571/2017. V njem je dolžniku naloženo, da vrne odvzeto posest balkona oziroma terase na način, da vzpostavi prejšnje posestno stanje z v izreku opredeljenimi gradbenimi deli.1 Sodišče druge stopnje se v skladu z načelom formalne legalitete in s tem vezanostjo na izvršilni naslov (prvi odstavek 17. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju – v nadaljevanju ZIZ) sicer ni spuščalo v presojo, kakšna je pravna podlaga za naloženo obveznost, kar kot pomembno izpostavlja dolžnik v pritožbi, saj bi s tem presojalo materialnopravno pravilnost sprejete odločitve v izvršilnem naslovu. Vendar je kot izvršilno sodišče moralo preizkusiti primernost izvršilnega naslova, tudi po uradni dolžnosti (prvi odstavek 17. člena, prvi odstavek 44. člena, drugi odstavek 55. člena ZIZ).2 V izvršilnem naslovu morajo biti jasno, natančno, enoznačno in določljivo navedeni upnik in dolžnik ter predmet, vrsta, obseg in čas izpolnitve obveznosti (prvi odstavek 21. člena ZIZ). Po mnenju sodišča druge stopnje v obravnavani zadevi obseg obveznosti ni dovolj določno opredeljen, s čimer ni podana temeljna predpostavka za dovolitev izvršbe.

8. Natančen opis naložene storitve je ključen.3 Primerna opredelitev tožbenega zahtevka, ki je povzet v izrek sodbe, ne sme puščati nobenih dvomov o tem, kakšna obveznost je dolgovana, in od izvršilnega sodišča ne sme terjati dodatnega vsebinskega odločanja.4 Obravnavani izrek pa terja od izvršilnega sodišča prav slednje, saj bi moralo ugotavljati stanje pred nastalim motenjem posesti, kar je sicer bila vsebina postopka, v katerem je upnik pridobil naveden izvršilni naslov. Naložena storitev ni tipična za motenjsko pravdo, je kompleksna ter zahteva konkreten načrt za izvedbo gradbenih del na nepremičnini, zato posplošeni opis, ki se sklicuje na prejšnje stanje, ne da bi se to stanje natančno opredelilo (navedlo mere, natančno določilo izvedbo posameznih gradbenih del), ne zadošča. Četudi bi se izrek razumel skupaj z obrazložitvijo, tudi obrazložitev ne ponuja elementov za primerno opredelitev naloženih gradbenih del. Samega procesnega gradiva, ki je bilo podlaga za navedeno sodno odločitev, pa izvršilno sodišče v izvršilnem postopku ne sme (ponovno) presojati.5

9. Ker v obravnavani zadevi upnik ni predložil primernega izvršilnega naslova, kar je temeljna predpostavka izvršbe, tudi ne more uspeti s pritožbenimi navedbami, ki se nanašajo na grajo zavrnitve enega od predlaganih izvršilnih sredstev (zavrnitve denarne kazni).

10. Upnik bo moral, če med strankama ne bo prišlo do zunajsodnega dogovora, (ponovno) zahtevati sodno varstvo pridobitve novega izvršilnega naslova z drugačnim, bolj natančno opredeljenim tožbenim zahtevkom. Za pridobitev primernega izvršilnega naslova v pravdi je podan pravni interes, ko se je izkazalo, da predloženi izvršilni naslov te kvalitete nima.

11. Po pojasnjenem je sodišče druge stopnje, ko ni našlo procesnih kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), pritožbi dolžnika ugodilo in sklep sodišča prve stopnje v II. - IV. točki spremenilo, kot izhaja iz izreka tega sklepa (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), pritožbo upnika pa zavrnilo in v I. točki izreka izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

12. Sodišče druge stopnje je glede nastalih stroškov v ugovornem postopku odločalo po načelu uspeha ob smiselni uporabi določil o pritožbenem postopku (drugi odstavek 165. člena in prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Ker je dolžnik po spremembi na pritožbeni stopnji z ugovorom v celoti uspel (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), je upravičen do povrnitve naslednjih stroškov: 300 točk nagrade za ugovor, kar znese 180,00 EUR (tar. št. 27/6 Odvetniške tarife - OT, upoštevajoč vrednost točke 0,60 EUR, 13. člen OT), 2% pavšal za materialne stroške - 3,60 EUR (11. člen OT), kar skupaj z 22% DDV znese 223,99 EUR, k čemur je treba prišteti še sodno takso za ugovor 55,00 EUR, tako skupaj ugovorni stroški znesejo 278,99 EUR.

13. Podlaga odločitve o pritožbenih stroških so določila drugega odstavka 165. člena, prvega odstavka 154. člena, prvega odstavka 155. člena in prvega odstavka 163. člena ZPP, vse v zvezi s 15. členom ZIZ. Upnik mora povrniti dolžniku, ki je s pritožbo v celoti uspel, pritožbene stroške, ki so v delu nagrade odvetniku za zastopanje enaki ugovornim (223,99 EUR), saj gre za enako višino predpisane nagrade za ugovor in pritožbo (tar. št. 27/6), k čemur je treba prišteti sodno takso za pritožbo 125,00 EUR, kar skupaj znese 348,99 EUR.

14. Upnik, ki ni uspel s pritožbo, krije sam svoje stroške pritožbenega postopka.

1 Izrek glasi:“ Tožena stranka je dolžna tožeči stranki vrniti odvzeto posest balkona - terase … ter vzpostaviti prejšnje posestno stanje s prejšnjo izvedbo strehe iz pocinkane pločevine, nameščene na lesenem ogrodju, žleba iz pocinkane pločevine in odtočne cevi iz pocinkane pločevine, postavitvijo lesene in zidane zaščitne ograje, odstranitvijo zidakov in nadstreška, na način kot je bilo stanje pred motenjem posesti.“ 2 Sklep II Ips 408/2003. Glej tudi VSM Sklep I Ip 663/2012. 3 Rijavec, V.: Civilno izvršilno pravo, GV Založba, Ljubljana, 2003, str. 113. 4 Več o ustrezni opredeljenosti zahtevkov, ki omogočajo izvršljivost Galič, A. v: Ude, L. in Galič, A. (red.): Pravdni postopek: zakon s komentarjem. 2. knjiga, Uradni list in GV Založba, Ljubljana, 2006, str. 123 in nasl. 5 V sodni praksi je že bilo zavzeto stališče, da vprašanj prejšnjega posestnega stanja in vsebine toženčeve storitve ni dopustno reševati v izvršilnem postopku. VSL Sklep II Cp 1217/98.