Jedro

Za opravo izvršbe, če je dolžnikova obveznost opustitev, pa ZIZ določa način, kot je določen v 227. členu v zvezi s prvim do tretjim in petim odstavkom 226. člena. Sodišče prve stopnje mora ob odločanju o predlogu za izvršbo po uradni dolžnosti paziti na pravilno uporabo materialnega prava, kamor sodi tudi vprašanje pravilne uporabe 227. člena oziroma 226. člena ZIZ. Izvršilna sredstva so ius cogens in njihova izbira pri izterjavi nedenarnih terjatev ni v dispoziciji strank. Upnica torej v tem delu ni predlagala pravega sredstva izvršbe in tako niso izpolnjene materialne predpostavke za dovolitev izvršbe, zato je v obravnavanem delu odločitev sodišča prve stopnje materialnopravno nepravilna.

Izrek

I. Pritožba zoper I. in II. točko izreka sklepa sodišča prve stopnje se zavrže. II. V preostalem delu se pritožbi ugodi in se sklep sodišča prve stopnje spremeni - v izpodbijanem delu III. točke izreka tako, da se ugovoru, ki se nanaša na sklep o dovolitvi izvršbe v delu, v katerem je dovoljena izvršba zaradi uveljavitve nedenarne terjatve, ugodi in se sklep o izvršbi z dne 25. 9. 2018 v tem delu razveljavi ter se v tem obsegu predlog za izvršbo zavrne, - v izpodbijani IV. in VI. točki izreka sklepa sodišča prve stopnje pa tako, da upnica sama krije svoje stroške ugovornega postopka, dolžnikoma pa mora v 8 dneh od vročitve tega sklepa povrniti 598,53EUR stroškov ugovornega postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po izteku roka za izpolnitev obveznosti, določenega v tej točki izreka, do plačila.

III. Upnica mora v 8 dneh od vročitve tega sklepa povrniti dolžnikoma stroške pritožbenega postopka v znesku 246,39 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po izteku roka za izpolnitev obveznosti, določenega v tej točki izreka, do plačila.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom odločilo: ″I. Izvršba dovoljena s sklepom I 154/2018 z dne 25. 9. 2018 se ustavi v delu, ki se nanaša na izterjavo denarne terjatve in sicer: - zaradi umika predloga upnika v višini 342,31 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 16. 1. 2018 dalje in - za dne 11. 10. 2018 v pobot ugovarjanih stroškov pravdnega postopka v višini 88,22 EUR. II. Ugovoru dolžnikov se delno ugodi in se sklep o izvršbi I 154/2018 z dne 25. 9. 2018 delno razveljavi: - v I. točki izreka sklepa v razmerju do dolžnika A. B. v znesku nad 194,10 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 16. 1. 2018 dalje do plačila in v razmerju do dolžnice J. B. v znesku nad 194,10 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 16. 1. 2018 dalje do plačila in - v II. točki izreka sklepa v delu, ki se nanaša na nerazdelen (solidaren) način plačila izvršilnih stroškov, ter se predlog za izvršbo v tem obsegu zavrne. III. V ostalem delu se ugovor dolžnikov zavrne. IV. Dolžnika morata upnici v 8 dneh povrniti 446,91 EUR izvršilnih stroškov z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po poteku osemdnevnega roka za izpolnitev dalje. V. V presežku se zahteva upnice za povrnitev izvršilnih stroškov zavrne. VI. Dolžnika nosita svoje stroške ugovornega postopka.″.

2. Prvi dolžnik in druga dolžnica (v nadaljevanju: dolžnika) po pooblaščencu pravočasno pritožbeno izpodbijata I., II., III., IV. in VI. točko izreka tega sklepa iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP ter s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ). Sodišču druge stopnje predlagata, da se sklep v izpodbijanem delu spremeni, podredno razveljavi in zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. Priglašata pritožbene stroške.

3. Glede I. in II. točke izreka navajata, da je pravilna odločitev sodišča glede deljivosti plačila stroškov pravdnega postopka iz izvršilnega naslova ter deljivost izvršilnih stroškov. Kljub temu pa bi sodišče moralo upoštevati predlog upnice za ustavitev izvršbe na denarna sredstva, ki ga je uveljavila v odgovoru na ugovor 29. 10. 2018, iz razloga, ker je izterjevana terjatev plačana. Iz navedenega razloga so izpolnjeni pogoji za ustavitev izvršbe v delu, ki se nanaša na denarna sredstva, zato je sklep v tem delu nezakonit, saj se sodišče do predloga upnice ni opredelilo, s tem pa je kršilo načelo dispozitivnosti. Navedeno predstavlja tudi bistveno kršitev določb postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, saj ima sklep pomanjkljivosti, zaradi katerih se ne more preizkusiti, ker izrek sklepa nasprotuje razlogom sklepa iz obrazložitve, saj sodišče pojasni, da sta dolžnika denarno terjatev iz naslova pravdnih stroškov plačala, upnica pa predlaga, da se izvršba na denarna sredstva ustavi.

4. Glede III. točka izreka pa izpodbijata odločitev o zavrnitvi ugovora, v kolikor se nanaša na izvršbo za uveljavitev nedenarne terjatve. Navajata, da je sodišče storilo bistveno kršitev določb postopka po 15. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, saj obstaja nasprotje med izrekom sodbe Okrajnega sodišča v Slovenskih Konjicah P 61/2016 z dne 26. 1. 2017 in obrazložitvijo izpodbijanega sklepa, ker iz II. točke navedene sodbe ne izhaja, da sta se dolžnika dolžna vzdrževati vsakršnih dejanj, ki bi preprečevala služnost hoje in vožnje z osebnimi vozili in traktorji. Sodišču očitata, da je storilo bistveno kršitev določb postopka, ker jima ni vročilo prepisa zvočnega posnetka naroka 17. 6. 2019, na katerem so bile zaslišane stranke, na izpoved katerih je sodišče oprlo izpodbijano odločitev. Na podlagi 125. člena ZPP se je na naroku opravil zvočni posnetek zaslišanja strank, vendar dolžnikoma prepis zapisnika ni bil vročen, zato se nista mogla seznaniti z njegovo vsebino in morebiti ugovarjati nepravilnosti prepisa zvočnega posnetka zaslišanja. Ker se izpodbijani sklep opira na navedbe zaslišanih strank, je podana bistvena kršitev določb postopka po 8. in 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, pa tudi kršitev ustavnih pravic do enakega varstva pravic (22. člen Ustave RS) in do sodnega varstva (23. člen Ustave RS). Za učinkovito pripravo pritožbe bi pritožnika nujno potrebovala celoten zapisnik naroka. Do konca pritožbenega roka oziroma do vložitve pritožbe dolžnika nista prejela prepisa zapisnika naroka, kljub temu, da sta v času pritožbenega roka od sodišča navedeno zahtevala. Iz navedenega razloga je sodišče kršilo njuno pravico do izjave, saj ob sestavi pritožbe nista razpolagala s prepisoma zapisnika naroka, na katerem je bil izveden dokaz z zaslišanjem strank. Sodišče je storilo bistveno kršitev določb postopka tudi iz razloga, ker preostalih dokaznih predlogov ni izrecno zavrnilo in ni pojasnilo, zakaj teh dokazov ni izvedlo. Sodišče sploh ni navedlo, katere dokaze je zavrnilo, niti ni obrazložilo svoje odločitve, da vseh s strani dolžnikov predlaganih prič ne zasliši, s tem pa je storilo bistveno kršitev določb postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. To kaže na procesno kršitev načela kontradiktornosti, ki vključuje pravico do izjave, ta pa je neposreden izraz pravice do enakega varstva pravic v postopku (22. člen Ustave RS). Podana pa je tudi bistvena kršitev določb postopka po 14. točki drugega ostavka 339. člena ZPP. Zaradi izostalega zaslišanja prič je ostalo nepopolno ugotovljeno dejansko stanje. Dolžnika sodišču tudi očitata zmotnost zaključka, da je predlog za izvršbo potreben, kar naj bi izhajalo iz zapisnika izvršitelja o vzpostavitvi prejšnjega stanja 7. 12. 2018, saj iz navedenega zapisnika izhaja ravno nasprotno, in sicer da sta dolžnika odstranila vse ovire in naredila pot prehodno, torej sta ravnala skladno z izvršilnim naslovom.

5. Glede IV. in VI. točke izreka izpodbijanega sklepa navajata, da je izpodbijani sklep nepravilen in nezakonit, zato je tudi zmotna odločitev o izvršilnih stroških. Dolžnika sta obveznost plačila pravdnih in izvršilnih stroškov izpolnila in denarno terjatev plačala, zato je upnica predlagala, da se izvršba na denarna sredstva ustavi. Izpodbijani sklep je prekoračil meje zahtevka in s tem, ko nadaljuje izvršbo, krši načelo dispozitivnosti, zato so tudi nadaljnji stroški, naloženi dolžnikoma v plačilo, neutemeljeni. Ker je bilo ugovoru dolžnikoma delno ugodeno, je to potrebno upoštevati pri odločitvi o izvršilnih stroških.

6. Pritožba delno ni dovoljena, delno pa je utemeljena.

7. Predmet pritožbenega preizkusa je sklep o delni ustavitvi izvršbe ter o ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova za izterjavo denarne terjatve in za uveljavitev nedenarne terjatve.

8. Izvršilni naslov za izterjavo denarne terjatve, ki jo predstavljajo stroški pravdnega postopka, je sklep Okrajnega sodišča v Slovenskih Konjicah P 61/2016 z dne 3. 12. 2017 v zvezi s sklepom Višjega sodišča v Celju I Cp 79/2018 z dne 14. 3. 2018, iz katerih izhaja, da sta prva in druga tožena stranka (v predmetnem izvršilnem postopku dolžnika) dolžna povrniti prvi tožeči stranki (v predmetnem izvršilnem postopku upnici) in drugo tožeči stranki (F. P.) njune stroške postopka v znesku 776,40 EUR.

9. Sodišče prve stopnje je predmetno izvršbo, ki se nanaša na izterjavo denarne terjatve, delno ustavilo (I. točka izreka) in delno ugodilo ugovoru dolžnikov, v delu, ko sta nasprotovala dovoljeni izvršbi za izterjavo denarne terjatve ter sklep o izvršbi v opredeljenem delu razveljavilo in predlog za izvršbo zavrnilo (II. točka izreka). Ker je sodišče prve stopnje delno ustavilo izvršbo in delno ugodilo ugovoru ter sklep o izvršbi delno razveljavilo in predlog za izvršbo zavrnilo, dolžnika zoper navedeni odločitvi v I. in II. točki izreka ne izkazujeta pravnega interesa za pritožbo1, saj dolžnika s pritožbo zoper I. in II. točko izreka ne bi dosegla izboljšanja pravnega položaja, ker je sprejeta odločitev zanju v tem delu izpodbijanega sklepa sodišča prve stopnje ugodna. Zato je pritožbo v tem delu skladno s 1. točko 365. člena ZPP v zvezi s 343/4 čena ZPP, oboje v zvezi s 15. členom ZIZ, zavreči kot nedovoljeno.

10. Pritožba odločitev v III. točki izreka o zavrnitvi ugovora v ostalem delu glede na pritožbene razloge izpodbija le v delu, ki se nanaša na uveljavitev nedenarne terjatve.

11. Izvršilni naslov za uveljavitev nedenarne terjatve predstavlja III. točka izreka sklepa Okrajnega sodišča v Slovenskih Konjicah P 61/2016 z dne 26. 1. 2017, iz katere izhaja, da morata dolžnika odstraniti naložene deske, zarjavelo podvozje štirikolesnega vozila in odpadni material ter s tem upnici omogočili prevoznost in prehodnost poti za potrebe nepremičnine v lasti upnice, in da se morata dolžnika v bodoče vzdržati vsakršnih dejanj, ki bi preprečevala izvrševanje služnosti hoje in vožnje z osebnimi avtomobili in traktorji po poti.

12. Sodišče prve stopnje je sledilo predlogu upnice za uveljavitev nedenarne terjatve in s sklepom o izvršbi z dne 25. 9. 2018 ugodilo predlogu tako, da je na podlagi 225. člena ZIZ dovolilo izvršbo s pooblastilom upnici, da na stroške dolžnikov sama ali po tretjem odstrani vsa vozila in vse predmete, ki preprečujejo izvrševanje služnosti hoje in vožnje z osebnimi avtomobili in traktorji na poti, ki poteka po nepremičninah dolžnikov, da bo omogočena prevoznost služnostne poti za potrebe nepremičnin upnice.

13. Ugovorno in pritožbeno je sporno, ali se dolžnika vzdržujeta vsakršnih dejanj, ki bi preprečevala služnost hoje in voženj z osebnimi vozili in traktorji ter prevoznost poti za potrebe nepremičnin upnice.

14. Iz izvršilnega naslova, ki je podlaga dovoljeni izvršbi, izhaja, da se morata dolžnika v bodoče vzdržati vsakršnih dejanj, ki bi preprečevala služnost hoje in voženj z osebnimi vozili in traktorji. Naložena jima je torej opustitev dejanj, ki preprečujejo izvrševanje služnosti. Za opravo izvršbe, če je dolžnikova obveznost opustitev, pa ZIZ določa način, kot je določen v 227. členu v zvezi s prvim do tretjim in petim odstavkom 226. člena (glej prvi odstavek 227. člena ZIZ), torej z grožnjo z denarno kaznijo in z njeno izvršitvijo v primeru ponovne kršitve opustitvene obveznosti. Izvršba se v konkretnem primeru tako ne opravi po določbi 225. člena ZIZ s pooblastitvijo upnice, da na dolžnikove stroške sama ali po tretjem opravi dejanja oziroma opusti dejanje, kot je predlagala upnica, sodišče prve stopnje pa je takšnemu predlogu v sklepu o dovolitvi izvršbe zmotno sledilo.

15. Sodišče prve stopnje mora ob odločanju o predlogu za izvršbo po uradni dolžnosti paziti na pravilno uporabo materialnega prava, kamor sodi tudi vprašanje pravilne uporabe 227. člena oziroma 226. člena ZIZ.2 Izvršilna sredstva so ius cogens in njihova izbira pri izterjavi nedenarnih terjatev ni v dispoziciji strank.3 Upnica torej v tem delu ni predlagala pravega sredstva izvršbe in tako niso izpolnjene materialne predpostavke za dovolitev izvršbe, zato je v obravnavanem delu odločitev sodišča prve stopnje materialnopravno nepravilna.

16. Ob obrazloženem je sodišče druge stopnje, ki na podlagi drugega odstavka 350. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ na pravilno uporabo materialnega prava pazi po uradni dolžnosti, pritožbi dolžnikov zoper III. točko izreka sklepa sodišča prve stopnje v pritožbeno izpodbijanem delu, ki se nanaša na odločitev o ugovoru glede nedenarne terjatve, ugodilo in sklep o ugovoru v tej točki spremenilo tako, da je ugovoru dolžnikov v delu, ki se nanaša uveljavitev nedenarne terjatve, ugodilo in sklep o izvršbi z dne 25. 9. 2018 razveljavilo v delu, v katerem je dovoljena izvršba zaradi uveljavitve nedenarne terjatve in v tem obsegu predlog za izvršbo zavrnilo. Ker je bilo potrebno že iz zgoraj navedenega razloga pritožbi ugoditi in izpodbijano odločitev sodišča prve stopnje v tem delu spremeniti, se sodišče druge stopnje ni opredelilo do preostalih pritožbenih navedb, ki še izpodbijajo odločitev o zavrnitvi ugovora glede uveljavitve nedenarne terjatve.

17. Ker je sodišče druge stopnje odločitev o ugovoru glede nedenarne terjatve spremenilo, je takšna odločitev narekovala tudi spremembo sicer tudi izpodbijane stroškovne odločitve v IV. in VI. točki izreka sklepa, ki se nanašata na stroške ugovornega postopka (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom ZIZ). Ker sta dolžnika z ugovorom v pretežni meri uspela, jima je mora upnica povrniti stroške ugovornega postopka (šesti odstavek 38. člena ZIZ). Sodišče druge stopnje je dolžnikoma glede na vrednost spornega predmeta priznalo za ugovor 246,39 EUR (nagrado za sestavo ugovora 300 točk po 6. točki tar. št. 27 OT, 10 % povečanje na račun zastopanja več strank po tretjem odstavku 7. člena OT v višini 30 točk, 2 % materialnih stroškov po tretjem odstavku 11. člena OT v višini 6,6 točke, 22 % DDV po drugem odstavku 2. člena OT v znesku 44,43 EUR), za vlogo z dne 27. 11. 2018 znesek 164,26 EUR (nagrada za sestavo vloge 200 točk po 7. točki v zvezi s 1. točko tar. št. 27 OT, 10 % povečanje na račun zastopanja več strank po tretjem odstavku 7. člena OT v višini 20 točk, 2 % materialnih stroškov po tretjem odstavku 11. člena OT v višini 4,4 točke, povečano za 22 % DDV v znesku 29,62 EUR) in za zastopanje na naroku 187,88 EUR (nagrada za zastopanje 150 točk po 8. točki tar. št. 27 OT, 10 % povečanje na račun zastopanja več strank po tretjem odstavku 7. člena OT v višini 15 točk, za odsotnost iz pisarne 10 točk po četrtem odstavku 6. člena OT in kilometrino za 224 km od Grosupljega do Slovenskih Konjic in nazaj v višini 82,88 EUR). V presežku pa je priglašene stroške dolžnikov zavrnilo kot neutemeljene, saj so priglašeni v nasprotju z določili OT. Nagrada za končno poročilo stranki je namreč zajeta v nagradi za posamezno opravilo. Upnica je dolžna v roku 8 dni povrniti dolžnikoma 598,53 EUR stroškov ugovornega postopka, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki začnejo teči prvi dan po preteku roka za prostovoljno izpolnitev, do plačila. Upnica sama nosi svoje stroške ugovornega postopka, saj glede na uspeh dolžnikov z ugovorom stroški upnice niso bili potrebni za izvršbo (peti odstavek 38. člena ZIZ).

18. Dolžnika sta s pritožbo v uspela, zato sta upravičena do povrnitve pritožbenih stroškov, saj jima je pritožbene stroške upnica neutemeljeno povzročila (šesti odstavek 38. člena ZIZ). Sodišče druge stopnje je dolžnikoma glede na vrednost spornega predmeta priznalo nagrado za pritožbo 300 točk po 6. točki tar. št. 27 OT, 10 % povečanje vrednosti storitve za zastopanje več strank po tretjem odstavku 7. člena OT v višini 30 točk, 2 % materialnih stroškov po 11. členu OT v višini 6,6 točke, 22 % DDV po drugem odstavku 2. člena OT v znesku 44,43 EUR, kar vse skupaj znaša 246,39 EUR. V presežku pa je priglašene stroške dolžnikov zavrnilo kot neutemeljene, saj so priglašeni v nasprotju z določili OT. Nagrada za končno poročilo stranki je namreč zajeta v nagradi za sestavo pritožbe. Upnica je dolžna v roku 8 dni povrniti dolžnikoma 246,39 EUR stroškov pritožbenega postopka, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki začnejo teči prvi dan po preteku roka za prostovoljno izpolnitev, do plačila.

1 V pritožbi pa tudi sicer navajata, da je odločitev sodišča glede deljivosti plačila stroškov pravdnega postopka iz izvršilnega naslova ter glede deljivosti plačila izvršilnih stroškov pravilna, pritožbeno pa ne izpodbijata odločitve sodišča glede pobota. 2 Prim. npr. sklepe VSL I Ip 3521/2011 z dne 26. 10. 2011, VSL III Ip 4469/2013 z dne 8. 1. 2014, VSC Cp 1806/2004 z dne 16. 2. 2005 in še druge. 3 Prim. npr. sklep VSL III Ip 761/2017 z dne 15. 3. 2017.