Jedro

Upnik je v predlogu za izvršbo kapitaliziral zamudne obresti od neplačane fakture za čas od njene zapadlosti do vložitve predloga, jih prištel h glavnici in nato terjal zakonite zamudne obresti od vloženega predloga naprej, medtem pa je v sklepu o izvršbi priznana glavnica iz fakture z zakonitimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti dalje in odmerjeni izvršilni stroški. Vsebinske razlike med predlogom in izdanim sklepom o izvršbi ni, kajti po računalniškem obračunu zamudnih obresti (po konformni metodi in dnevnem pripisu obresti) v skladu z Zakonom o predpisani obrestni meri zamudnih obresti in temeljni obrestni meri - ZPOMZO sta oba končna rezultata enaka.

Izrek

Pritožba se kot neutemeljena z a v r n e .

Obrazložitev

Izvršilno sodišče je na predlog upnika izdalo sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine in dolžniku naložilo plačilo 54.447,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 18.04.1996 dalje ter upniku odmerilo izvršilne stroške na 22.062,50 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 30.03.1998 ter dovolilo izvršbo z rubežem razpoložljivega dobroimetja na kateremkoli računu, akreditivu ali podobnem naslovu, zlasti pa na žiro računu dolžnika pri Agenciji za plačilni promet, ter prenos zarubljenega dobroimetja na upnikov žiro račun, podrejeno pa rubež, ocenitev in prodajo dolžnikovih premičnih stvari; zavrnilo pa je upnikov predlog glede nadaljnjega plačila glavnice 21.592,30 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi za čas od 12.09.1997 dalje.

Zavrnilni del citiranega sklepa upnik izpodbija s pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov, ker odločitev ni pravilna in predlaga njeno razveljavitev.

Pritožba ni utemeljena.

Tudi izdani sklep o izvršbi, ki sicer ni predmet upnikove pritožbe, ni povsem v skladu s predlogom upnika, ki je kapitaliziral zamudne obresti od neplačane fakture za čas od njene zapadlosti do vložitve predloga, jih prištel h glavnici in nato terjal zakonite zamudne obresti od vloženega predloga naprej, medtem kot je v sklepu o izvršbi priznana glavnica iz fakture z zakonitimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti dalje in odmerjeni izvršilni stroški. Vsebinske razlike med predlogom in izdanim sklepom o izvršbi ni, kajti po računalniškem obračunu zamudnih obresti (po konformni metodi in dnevnem pripisu obresti) v skladu z Zakonom o predpisani obrestni meri zamudnih obresti in temeljni obrestni meri - ZPOMZO sta oba končna rezultata enaka. Zato upnik pri uveljavitvi terjatve iz sklepa o izvršbi ni prav nič oškodovan, prikrajšan, tudi ne zaradi zavrnilnega dela v njem. Čeprav izvršilno sodišče ni dosledno sledilo predlogu za izvršbo, pa z njegovo odločitvijo materialno pravo ni bilo uporabljeno zmotno, pri dejanskih ugotovitvah ni nobenih pomanjkljivosti, in ker odločitev tudi ni obremenjena z nobeno absolutno procesno kršitvijo, je zato napadeni del odločitve potrjen po točki 2 člena 380 Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi s členom 15 Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ.

Določbe starega ZPP so bile v tej odločbi uporabljene po prehodni določbi člena 498 veljavnega ZPP.