Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

sodba II U 526/2012

ECLI:SI:UPRS:2013:II.U.526.2012 Upravni oddelek

sodelovanje občanov pri upravljanju javnih zadev pobuda za vložitev zahteve za razpis referenduma pogoji za razpis referenduma splošni akt občine
Upravno sodišče
1. februar 2013
Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

Jedro

Zahteva tožnika za razpis referenduma se ne nanaša na vsebino splošnih aktov občine, zaradi česar zahteva ni upravičena.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

Župan Občine Hajdina je z obvestilom (odgovor na zahtevo za razpis referenduma za zaprtje tovornega prometa na lokalni cesti LC 328 350) tožniku sporočil, da lahko občani v skladu s prvim odstavkom 74. člena Statuta Občine Hajdina (Uradni list RS, št. 63/07, Uradno glasilo slovenskih občin, št. 22/10, v nadaljevanju: Statut) odločajo na referendumu o vprašanjih, ki so vsebina splošnih aktov občine, ki jih sprejme občinski svet, razen o proračunu in zaključnem računu občine, ter o splošnih aktih, s katerimi se v skladu z zakonom predpisujejo občinski davki in druge dajatve. Ker se zahteva tožnika za razpis referenduma ne nanaša na vsebino splošnih aktov občine, zahteva za razpis referenduma ni upravičena.

Tožnik v tožbi kronološko povzema obravnavanje njegove zahteve za razpis referenduma za zaprtje tovornega prometa na lokalni cesti LC 328 350, ki jo je vložil dne 16. 3. 2011 na župana Občine Hajdina. Navedeno zahtevo je podal na podlagi 47. člena Zakona o lokalni samoupravi (ZLS) in 77. člena Statuta z jasno postavljenim referendumskim vprašanjem. Po vložitvi zahteve je prejel poziv župana z dne 22. 3. 2011 za dopolnitev pobude z ustreznim številom podpisov volivcev v občini. Dne 1. 4. 2011 je pobudo dopolnil s seznamom podpisov 198 volivk in volivcev. Dne 7. 11. 2012 je županu poslal ponovno zahtevo, da odloči o njegovi pobudi. Na navedeni poziv je župan odgovoril z obvestilom z dne 5. 12. 2012, ki ga tožnik sedaj izpodbija v tem upravnem sporu iz vseh točk 27. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1), predvsem zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Meni, da je v postopku opravil vsa procesna dejanja, ki mu jih je naložil župan, zato bi ga moral le-ta, kolikor je dvomil v vsebino njegovih navedb, v skladu s četrtim odstavkom 77. člena Statuta pozvati na dopolnitev. To je tudi v skladu s temeljnim načelom pomoči neuki stranki. Meni, da je župan prekoračil pooblastila, ker pobude za razpis referenduma ni vročil v odločanje občinskemu svetu, ki je edini pristojen za odločanje o predmetu referenduma. Zaradi navedenega je sporno obvestilo župana brezpredmetno, saj ga je izdal o stvari, o kateri župan ne more odločati. O tem, ali bo glede vprašanj, vsebovanih v njegovi pobudi, razpisan referendum, bo v skladu s 47.a členom ZLS odločal Občinski svet Občine Hajdina. Župan je tudi prekvalificiral pobudo in jo oprl na 74. člen Statuta ter predlagani referendum zavrgel iz razloga, da pobuda za razpis referenduma ni upravičena. Takšna odločitev je napačna in nezakonita, saj iz pobude izhaja, da gre za vprašanje iz 4. poglavja Statuta – drugi referendumi v zvezi s prvim odstavkom 47.a člena ZLS. V takem primeru je za odločanje o referendumu pristojen občinski svet, saj je bilo enako odločeno v zvezi s predlogom svétnika Občine Hajdina A.A. glede razpisa referenduma za zaprtje tovornega prometa na isti lokalni cesti. O navedeni pobudi je razpravljal Občinski svet Občine Hajdina na seji dne 30. 11. 2011. O predlagani pobudi je torej pristojen odločati občinski svet, saj gre za lokalno cesto navedeno v Odloku o kategorizaciji občinskih cest in kolesarskih poti na območju Občine Hajdina (Uradni vestnik MO Ptuj, št. 6/1999). Predlaga, da sodišče ugotovi, da je zavrnitev referenduma nezakonita ter da mora župan pobudo tožnika za razpis referenduma z dne 16. 3. 2011 vročiti Občinskemu svetu Občine Hajdina, ta pa mora v roku 15 dni razpisati predlagani referendum. Prav tako zahteva povrnitev stroškov postopka.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo navaja, da je tožnik dne 16. 3. 2011 podal pobudo za razpis referenduma z referendumskim vprašanjem: „Ali ste za to, da se prepove tovorni promet, razen za lokalni promet na cesti od gasilskega doma v smeri Majšperk, LC 328 350, prej R2-432“. Ker zahteva za razpis referenduma ni bila podprta s potrebnim številom podpisov volilnih upravičencev, je bil tožnik pozvan k dopolnitvi. Pobudnik je nato dne 1. 4. 2011 dopolnil pobudo z zadostnim številom podpisov občanov. V zvezi s pobudo je tožena stranka sklicala sestanek z občinsko upravo, svétniki in pobudnikom, na kateri je bilo dogovorjeno, da bo občina Hajdina v sodelovanju z občino Kidričevo in Direkcijo RS za ceste poiskala ustrezno rešitev. Na ponovnem sestanku dne 13. 4. 2011 je bilo sprejeto stališče, da se referendum ne skliče, ker so vsi enotnega mnenja o potrebnosti prepovedi tovornega prometa na omenjeni cesti. Na sestanku je bilo dogovorjeno, da se zaprtje ceste za tovorni promet rešuje predvsem konstruktivno in na podlagi dogovorov. Ugotovilo se je tudi, da izvedba referenduma ni prava rešitev. Z navedenim se je strinjal tudi tožnik, kar je razvidno iz njegove vloge z dne 9. 5. 2011. V letih 2011 in 2012 so se odvijale razne aktivnosti, vendar do celovite rešitve problema ni prišlo. Na ponovno zahtevo tožnika z dne 14. 9. 2012 je tožena stranka tožniku izdala sporno obvestilo. Odlok o kategorizaciji občinskih cest in kolesarskih poti na območju Občine Hajdina je že od leta 1999 in ga ni mogoče spreminjati z referendumom. Za spremembo odlokov in drugih občinskih predpisov s strani občanov pa je potrebno sklicati ljudsko iniciativo. Tožena stranka predlaga, da sodišče tožbo zavrne.

Tožba ni utemeljena.

V obravnavani zadevi gre za spor v zvezi z uresničevanjem pravic občanov do lokalne samouprave (138. člen Ustave RS). Na tej podlagi imajo prebivalci v občinah pravico, da v skladu z zakonom bodisi neposredno ali po izvoljenih predstavnikih sodelujejo pri upravljanju javnih zadev (44. člen Ustave RS).

Oblike sodelovanja občanov pri odločanju v občini podrobneje ureja ZLS in sicer kot zbor občanov, referendum in ljudsko iniciativo. Glede referendumov ZLS ureja naknadni referendum (46. člen), svetovalni referendum (46.b člen) ter referendum o drugih vprašanjih, če tako določa zakon (46.a člen).

V skladu s 46. členom ZLS lahko občani odločajo na referendumu o vprašanjih, ki so vsebina splošnih aktov občine, razen o proračunu in zaključnem računu občine ter o splošnih aktih, s katerimi se v skladu z zakonom predpisujejo občinski davki in druge dajatve. Referendum se opravi kot naknadni referendum, na katerem občani potrdijo ali zavrnejo sprejeti splošni akt občine ali njegove posamezne določbe. Predlog za razpis navedenega referenduma je treba vložiti v 15 dneh po sprejemu splošnega akta, na katerega se nanaša pobuda. To pomeni, da mora biti tak referendum zahtevan pravočasno, sicer se lahko zavrže. Postopek v zvezi s pobudo volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma iz 46. člena ZLS določa 47. člen ZLS. Navedena določba je tako po vsebini postopkovne narave in je kot taka vezana na določbo 46. člena ZLS, ki določa naknadni referendum. V skladu z določbo 47. člena ZLS lahko takšno pobudo da vsak volivec, politična stranka v občini ali svet ožjega dela občine. Pobuda mora vsebovati zahtevo za razpis referenduma, ki mora vsebovati jasno izraženo vprašanje, ki naj bo predmet referenduma, in obrazložitev. Statut občine pa lahko določi, da mora biti pobuda podprta s podpisi določenega števila volivcev na seznamu, ki vsebuje osebne podatke podpisnikov. Pobuda se predloži županu. Če župan meni, da pobuda z zahtevo ni oblikovana v skladu z navedeno določbo ali je v nasprotju z zakonom in statutom občine, o tem v 8 dneh obvesti pobudnika in ga pozove, da ugotovljeno neskladnost odpravi v 8 dneh. Če pobudnik tega ne stori, se šteje, da pobuda ni bila vložena. V nasprotnem primeru župan določi način dajanja podpore zahtevi za razpis referenduma. O vloženi zahtevi za razpis referenduma nato odloči občinski svet (čl. 47.a ZLS).

Tožnik je dne 16. 3. 2011 na župana naslovil pobudo za razpis referenduma, v kateri se je skliceval na določbo 47. člena ZLS in 77. člena Statuta. Kot referendumsko vprašanje je navedel: „Ali ste za to, da se prepove tovorni promet, razen za lokalni promet na cesti od gasilskega doma v smeri Majšperk, LC 328 350, prej R2-432“. V vlogi je navedel, da naj župan izda ustrezno listino za zbiranje podpisov ter določi pogoje za zbiranje podpisov. Prav tako je predlagal, da stroške referenduma nosi občina Hajdina ter da naj tudi župan sam poda predlog za razpis referenduma na podlagi 75. člena Statuta, kakor tudi, da se skliče zbor občanov Zgornje Hajdine, na katerem se bo odločalo tudi o odškodninah za nastalo škodo v zvezi s tovornim prometom. Iz pravnih podlag, na katere se je tožnik skliceval v pobudi za razpis referenduma (člen 47 ZLS in 77 Statuta), izhaja, da se zahteva nanaša na razpis referenduma o splošnem aktu občine. Člen 47 ZLS se namreč navezuje na naknadni referendum iz 46. člena istega zakona, to je na vprašanja, ki so vsebina splošnih aktov občine. Prav tako določba 77. člena Statuta govori o referendumu o splošnih aktih občine. Tožnik v pobudi ni izrecno navedel občinskega predpisa, niti ga k temu ni pozval župan v dopolnitvi, vendar sodišče na podlagi navedb tožnika in tožene stranke ugotavlja, da je sporna lokalna cesta kategorizirana z Odlokom o kategorizaciji občinskih cest in kolesarskih poti na območju občine Hajdina. Ker je bil navedeni odlok sprejet že leta 1999, je naknadni referendum v smislu 46. člena ZLS prepozen.

Župan je zavrnil pobudo tožnika za vložitev zahteve za razpis referenduma z obrazložitvijo, da se zahteva za razpis referenduma ne nanaša na vsebino splošnih aktov občine. Iz navedenega je sklepati, da je župan pobudo obravnaval v smislu 46. člena ZLS. V zvezi s tem tožnik v tožbi navaja, da pri njegovi zahtevi za razpis referenduma gre za vprašanje iz 4. poglavja Statuta – drugi referendumi v zvezi s prvim odstavkom 47.a člena ZLS. Navedeno kaže, da se tudi tožnik strinja z ugotovitvijo župana, da predmet referendumske pobude ni splošni akt občine. Možnost odločanja na referendumu tudi o drugih vprašanjih določa 46.a člen ZLS. V skladu z navedeno določbo lahko občani odločajo na referendumu tudi o drugih vprašanjih, če tako določa zakon. Referendum se v tem primeru opravi v skladu z določbami ZLS in Zakona o referendumu in ljudski iniciativi, če z zakonom, ki določa in ureja referendum, ni drugače določeno. Prav tako člen 83 Statuta, ki se nanaša na druge referendume, določa, da občani lahko odločajo na referendumu o samoprispevkih in tudi drugih vprašanjih, če tako določa zakon. Referendum po določbi 46.a člena ZLS je torej možen tudi o drugih vprašanjih, kot je določen v 46. členu ZLS, vendar samo, če poseben zakon to določa. Poseben zakon pa referenduma v zadevi, v kateri ga zahteva tožnik, ne določa, zato je po presoji sodišča odločitev župana o zavrnitvi pobude za razpis referenduma iz razlogov, ki jih je navedlo sodišče, pravilna.

ZLS kot obliko sodelovanja občanov pri odločanju v občini pozna tudi ljudsko iniciativo. V skladu z določbo 48. člena ZLS tako lahko najmanj 5 % volivcev v občini zahteva izdajo ali razveljavitev splošnega akta ali druge odločitve iz pristojnosti občinskega sveta oziroma drugih občinskih organov. Glede pobude v smislu ljudske iniciative in postopka s pobudo se primerno uporabljajo določbe 47. člena ZLS. Organ, na katerega je naslovljena zahteva, pa je dolžan v roku, ki ga določa statut občine, najkasneje pa v treh mesecih odločiti o zadevi. Podobno določa tudi Statut Občine Hajdina v 84. členu. Glede na to, da je tožnik v tožbi izrecno pojasnil, da se njegova pobuda nanaša na razpis referenduma (drugi referendumi - 83. člen Statuta), iz navedenega nedvoumno izhaja, da pri tožnikovi zahtevi ne gre za ljudsko iniciativo.

Po vsem navedenem je sodišče tožbo tožnika kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1. Zavrnitev tožbe se nanaša tudi na zavrnitev zahtevka za povrnitev stroškov postopka. Navedena odločitev temelji na določbi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, ki določa, da če sodišče tožbo zavrne, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka.

Javne informacije Slovenije, Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia