Jedro

Postopki pred sodiščem niso sami sebi namen. Njihov namen je v pravno dopustnem izboljšanju ali ureditvi položaja dolžnika, dolžnik pa s postopkom osebnega stečaja svojega položaja ne more urediti in ga tudi ne more izboljšati. Zato je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da dolžnik nima pravnega interesa za postopek osebnega stečaja in je zato pravilno zavrglo njegov predlog.

Potreba po prenehanju obiskov izvršiteljev ni podlaga za pravovarstveni interes za vodenje postopka osebnega stečaja, ki bi bila pri odločanju pravno relevantna.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo predlog za začetek postopka osebnega stečaja.

2. Zoper navedeni sklep se je dolžnik pravočasno pritožil. Navaja, da je obrazložitev nerazumljiva, češ domnevno, da upniki ne bi prišli do poplačila svojih terjatev, ker dolžniku predvidoma obveznosti ne bodo odpuščene. Uvedba stečaja ni pogojena z odpustom obveznosti, namen stečajnega postopka pa ni primarno odpust obveznosti dolžnika, pač pa poplačilo upnikov na način, kot ga predpisuje zakon. Nedvomno je možno uvesti postopek osebnega stečaja, ne da bi bile dolžniku obveznosti odpuščene. Sodišče prve stopnje tudi še ni odločalo o odpustu obveznosti. V M. obstajata dva A. K., še eden pa je v R. Citiranje obsodb za več kaznivih dejanj je popolnoma nespecificirano in nejasno, zato je tudi v tem delu izpodbijani sklep nejasen in nerazumljiv. Dolžnik ima pravni interes po stečajnem postopku, želi, da so upniki enakomerno poplačani, njegovih pet otrok pa trpi zaradi neprestanih groženj in napadov s strani izvršiteljev, dva se že zdravita pri pedopsihiatru.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. V izpodbijanem sklepu ni nobene nejasnosti glede razlogov za zavrženje predloga za začetek stečajnega postopka. Iz njega povsem jasno izhaja, da dolžnik ne more doseči nobenega od namenov stečajnega postopka (o podrobnostih se bo višje sodišče izreklo v nadaljevanju), zaradi česar nima pravnega interesa za vodenje stečajnega postopka. Očitana bistvena kršitev določb stečajnega postopka tako ni podana.

5. Dejansko stanje, da dolžnik ni zaposlen, da nima premoženja in da prejema le socialno pomoč, ni sporno. Iz tega pa nedvomno izhaja, kot je že ugotovilo sodišče prve stopnje, da primarnega namena postopka osebnega stečaja, enakomernega in vsaj delnega poplačila upnikov (primerjaj 382. člen Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju, v nadaljevanju ZFPPIPP), ni mogoče doseči. Zato višjemu sodišču niti ni jasno, s čim želi dolžnik zagotoviti vsaj delno poplačilo upnikov, ko pa nima ne premoženja, niti ni zaposlen in se torej niti ne trudi pridobivati dovoljenih dohodkov, iz katerih bi lahko prišlo do poplačila. Tako njegovo zatrjevanje, da želi doseči poplačilo upnikov, nima nobene realne podlage.

6. Prav tako je pravilna tudi ugotovitev, da stečajni dolžnik ne more doseči niti sekundarnega namena postopka osebnega stečaja, ki je v odpustu obveznosti, ki so nastale do začetka postopka osebnega stečaja. Odpust obveznosti namreč ni dovoljen, če obstaja kakšna ovira zanj iz 399. člena ZFPPIPP. Ena od ovir za odpust obveznosti obstaja, če je bil dolžnik pravnomočno obsojen za kaznivo dejanje proti premoženju ali gospodarstvu, ki še ni izbrisano (1. točka 399. člena ZFPPIPP). Podatke o obstoju te ovire stečajno sodišče pridobi iz kazenske evidence (1. odstavek 400. člena ZFPPIPP), ki jo vodi Ministrstvo za pravosodje. Če ugotovi obstoj te ovire, sodišče predlog za odpust obveznosti zavrne (2. odstavek 400. člena ZFPPIPP).

7. Navedeno pomeni, da stečajno sodišče upošteva izključno podatke iz kazenske evidence, nikakor pa ni pristojno za odločanje, ali so ti podatki tudi pravilni. Iz obsežnega izpisa iz kazenske evidence je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da je bil dolžnik pravnomočno obsojen za več kaznivih dejanj proti premoženju, ki še niso izbrisana. Zato odpusta obveznosti v postopku osebnega stečaja ne more doseči, saj je neizbrisana kazenska obsodba absolutna ovira za odpust obveznosti.

8. Pri tem je sodišče prve stopnje pridobilo podatke iz kazenske evidence prav za dolžnika, saj to jasno izhaja iz izpisa, na katerem je tudi dolžnikov EMŠO. Pooblaščenec dolžnika, ki je odvetnik, pa prav dobro ve, da Ministrstvo za pravosodje podatke posreduje le v primeru, da se osebni podatki ujemajo, pri čemer je na izpisu Ministrstva za pravosodje naveden tako naslov, ki ga je v predlogu za začetek stečajnega postopka navedel že dolžnik, kot tudi EMŠO, ki ga je sam navedel. Standard obrazloženosti sklepa pri tem ne zahteva, da bi moralo sodišče prve stopnje vse te sodbe kazenskega sodišča natančno navesti, pri čemer je izpis iz kazenske evidence v spisu, tako da bi ga lahko vpogledal tudi sam dolžnik. To možnost ima tudi njegov pooblaščenec – odvetnik, ki lahko celo sam vpogleda v elektronski spis, seveda pa to lahko stori tudi pri pristojnem sodišču prve stopnje. Zelo povedno pa je tudi dejstvo, da dolžnik, kljub zakonski obveznosti, niti ni podal izjave, da ne obstaja ovira za odpust obveznosti iz 1. točke 399. člena ZFPPIPP.

9. Postopki pred sodiščem niso sami sebi namen. Njihov namen je v pravno dopustnem izboljšanju ali ureditvi položaja dolžnika, dolžnik pa s postopkom osebnega stečaja svojega položaja ne more urediti in ga tudi ne more izboljšati. Zato je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da dolžnik nima pravnega interesa za postopek osebnega stečaja in je zato pravilno zavrglo njegov predlog. Res sodišče prve stopnje še ni odločilo o predlogu za odpust obveznosti s samostojnim sklepom. Vendar pa v primeru, da se postopek osebnega stečaja sploh ne začne, ni podlage, da bi se samostojno vodil še postopek odpusta obveznosti, o čemer bo sodišče prve stopnje lahko odločilo tudi po pravnomočnosti sklepa, s katerim je odločeno o predlogu za začetek stečajnega postopka.

10. Višje sodišče sicer razume stisko dolžnikovih otrok, ki niso nič krivi za dolžnikove dolgove in posledično za njihovo izterjavo, pa tudi ne za njegove obsodbe zaradi premoženjskih deliktov. Vendar pa potreba po prenehanju obiskov izvršiteljev ni podlaga za pravovarstveni interes za vodenje postopka osebnega stečaja, ki bi bila pri odločanju pravno relevantna. Nenazadnje pa je ravno dolžnik odgovoren za obstoj dolgov in posledično za njihovo izterjavo, pa tudi za obstoj ovire za odpust obveznosti, ščitenje otrok pred ravnanjem staršev pa ni namen postopka osebnega stečaja, temveč so temu namenjeni drugi postopki. Pri tem višje sodišče še poudarja, da ima dolžnik v kazenski evidenci vpisanih 9 kaznivih dejanj goljufije, 2 kaznivi dejanji zatajitve in 1 kaznivo dejanje ponarejanja listin.

11. Odločitev sodišča prve stopnje je tako pravilna, zato je višje sodišče ob ugotovitvi, da sodišče prve stopnje tudi ni naredilo nobene kršitve, na katero višje sodišče pazi po uradni dolžnosti (350. člen Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP, v zvezi s 366. členom ZPP, pri čemer se pravila ZPP smiselno uporabljajo na podlagi 1. odstavka 121. člena ZFPPIPP), neutemeljeno pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (128. člen ZFPPIPP).