Jedro

Zmoten je zaključek izpodbijanega sklepa, da okoliščine, opisane v predlogu, ne izkazujejo verjetnosti, da nasprotni udeleženec zaradi sprememb v svojem psihofizičnem stanju ni sposoben razumeti pomena svojih dejanj.

Izrek

Pritožbi se ugodi, sklep sodišča prve stopnje se razveljavi in se zadeva vrne temu sodišču v nov postopek.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog za izdajo začasne odredbe, po katerem naj se nasprotnemu udeležencu prepove razpolaganje z njegovim premoženjem, in sicer z denarnimi sredstvi, ki jih ima na svojem osebnem računu, ter z nepremičninama parc. št. 2843/1 k. o. X do celote in parc. št. 1930/8 k. o. X do ½.

2. Predlagateljica v pritožbi uveljavlja vse pritožbene razloge. Predlaga, naj pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, izpodbijani sklep spremeni, tako da predlogu za izdajo začasne odredbe ugodi oziroma podrejeno, naj ga razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. Ne drži, da v predlogu ne bi bili konkretizirano zatrjevani pogoji iz 44. člena ZNP. Na več mestih je navedeno, da je nasprotni udeleženec izgubil razsodnost in da ni sposoben dojeti zadev takšnih, kot dejansko so. To nedvomno predstavlja vzrok, ki vpliva na njegovo psihofizično stanje, zaradi katerega ni sposoben skrbeti sam zase, za svoje pravice in koristi. Za ugoditev začasni odredbi ni potrebna opredelitev zdravstvenega stanja po definicijah medicinske stroke. Presoja, ali okoliščine, opisane v predlogu, dajejo podlago za sklep o izpolnjenosti pogojev iz 44. člena ZNP, je v domeni sodišča in ne izvedenca. Izvedenec bo potreben v postopku odločanja o odvzemu poslovne sposobnosti, ne pa v fazi odločanja o začasnih ukrepih. Poleg tega zdravniškega mnenja ni mogla predložiti, ker je nasprotni udeleženec odklonil obisk pri zdravniku. Poglobljena razlaga finančnih transakcij in načina razpolaganja nasprotnega udeleženca ni bila sama sebi namen, kot izhaja iz izpodbijanega sklepa. Iz navedb o mesečnih nakazilih za nasprotnega udeleženca zelo visokih zneskov ljudem v B., ki jih komaj pozna in namenu teh nakazil, izhaja, da nasprotni udeleženec ni sposoben razumeti, da gre pri vsem tem za prevaro z namenom priti do njegovega denarja. Iz izpiskov sms sporočil z njegovega telefona je vidno, kako z njim manipulirajo, nasprotni udeleženec pa jim verjame in jim je celo hvaležen. Iz zapisnika o zaslišanju obdolženca izhaja, da ni pokazal nobene kritične distance do svojega ravnanja. To je edini možen način predstavitve dogajanja okrog nasprotnega udeleženca, ki nujno potrebuje pomoč, česar pa sam ne dojema, ker tega ni sposoben, in pomoč zavrača. Logično je, da pri lastnem predstavljanju dejanj ne kaže, da bi se zavedal, da je prevaran, prav to pa je značilnost dejanj, ki niso sprejeta razsodno. Z začasno odredbo je bila predlagana le začasna omejitev razpolaganja s premoženjem, da si ne bo še naprej povzročal škode, in ne, da bi se mu karkoli vzelo. Izjave sestre in svakinj nasprotnega udeleženca o tem, kako si nasprotni udeleženec sposoja denar pri znancih, potrjujejo predlagateljičine navedbe. Izdaja začasne odredbe je nujna, da se prepreči vsaj škoda, ki grozi, ko bo nasprotni udeleženec prejel kupnino za prodano nepremičnino.

3. Nasprotni udeleženec ni odgovoril na pritožbo.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Izpodbijani sklep izhaja s pravilnega stališča, da mora biti za izdajo začasne odredbe verjetno izkazan obstoj razloga za odvzem poslovne sposobnosti, tj. da zaradi duševne bolezni ali drugih okoliščin, ki vplivajo na psihofizične sposobnosti osebe, ni sposobna sama skrbeti zase, za svoje pravice in koristi (44. člen ZNP), in verjetno izkazana nevarnost bodisi uporabe sile bodisi nastanka težko nadomestljive škode (272. člen ZIZ).

6. Pritožba utemeljeno nasprotuje pravilnosti zaključka izpodbijanega sklepa, da ni verjetno izkazan obstoj razloga za odvzem poslovne sposobnosti. Predlagateljica je svoje stališče o obstoju razlogov za odvzem poslovne sposobnosti utemeljevala z obširnim opisom ravnanja nasprotnega udeleženca (njenega očeta) v zvezi z izterjavo terjatve družbe v njegovi lasti do družbe s sedežem v B. v višini približno 17.000 EUR. Strnjeno povedano je navedla, da je nasprotni udeleženec od januarja do avgusta letos več osebam v B., ki mu obljubljajo, da bodo dosegle plačilo njegove terjatve, nakazal že več kot 20.000 EUR, da mu te osebe prikazujejo vedno nove razloge za nakazovanje novih in novih denarnih zneskov, potrebnih za stroške izterjave in podkupnine, da nasprotni udeleženec kljub temu, da mu pripovedujejo, da gre za prevaro, bližnjim ne verjame in še vedno slepo zaupa ljudem, ki jih – razen enega – še ni videl, da si glede na to, da mesečno prejema le 850 EUR pokojnine, vedno znova izposoja denarne zneske od sorodnikov in znancev in jih pošilja v B., da je septembra letos prodal svojo nepremičnino, ki jo je edino še imel poleg stanovanjske hiše, v kateri živi, da nima več denarja za plačilo rednih življenjskih stroškov in da ne kaže več zanimanja za nič drugega kot za sporočila iz B. Z navedenimi okoliščinami je utemeljevala, da nasprotni udeleženec trpi za duševno boleznijo, zaradi katere je izgubil razsodnost, in da zaradi tega ni sposoben skrbeti zase in za svoje koristi. Predlogu so priložene listine o obstoju terjatve do dolžnika iz B., o številnih denarnih nakazilih različnim osebam s prebivališčem v B. v obdobju od januarja do avgusta letos, o izpovedbi nasprotnega udeleženca v kazenskem postopku v zvezi z njegovo terjatvijo do družbe v B., o prodaji nepremičnine, in o številnih telefonskih sporočilih, poslanih s strani nasprotnega udeleženca.(1)

7. Po stališču pritožbenega sodišča navedene okoliščine verjetno izkazujejo, da zaradi spremembe v svojem psihofizičnem stanju nasprotni udeleženec ni sposoben razumeti pomena svojih dejanj. Predlagateljica ni zatrjevala le, da nasprotni udeleženec nakazuje denar v tujino, da je sklenil pogodbo o prodaji nepremičnine v svoji lasti in da si izposoja denar (kar po stališču izpodbijanega sklepa ne zadostuje za verjetno izkazanost razloga za odvzem poslovne sposobnosti). Te okoliščine je povezala s spremembo v ravnanju nasprotnega udeleženca, do katere je prišlo po telefonskem klicu osebe iz B. v decembru 2013, ki mu je obljubila izterjavo terjatve, z navedbami o (ne)sorazmerju med višino terjatve ter skupnim zneskom že izvedenih nakazil in razlogih zanje, z navedbami o razmerju med dohodki nasprotnega udeleženca in skupnim zneskom nakazil, z navedbami o spremembah v odnosu do bližnjih in o odnosu nasprotnega udeleženca do svojih ravnanj.

8. Stališče izpodbijanega sklepa, da bi morala predlagateljica opredeliti, kakšno duševno bolezen trpi nasprotni udeleženec, in predložiti dokaz, ki bi tako navedbo potrjeval, je prestrogo. Predlagateljica je navedla, da je nasprotni udeleženec odklonil vabilo osebne zdravnice, da ga pregleda in se z njim pogovori, več od tega pa bližnji izven sodnega postopka ne morejo storiti. Tudi zaključek izpodbijanega sklepa o neizkazanosti navedb, da nasprotnemu udeležencu zaradi nenehnih nakazil v tujino nastaja škoda, izhaja iz previsoko postavljenega dokaznega standarda. Predlagateljica je zatrjevala, da si nasprotni udeleženec izposoja denar, njegovo premoženjsko stanje pa glede na višino mesečnih prejemkov in lastništvo nepremičnin ne omogoča njihovega vračanja, ne da bi bilo ogroženo kritje osnovnih življenjskih stroškov. S tem je izkazala za verjetno, da ni sposoben skrbeti za svoje pravice in koristi.

9. Ker se izpodbijani sklep zaradi zmotnega zaključka o neizkazanosti razlogov za odvzem poslovne sposobnosti ni opredelil do navedb v zvezi z ostalimi predpostavkami za izdajo začasne odredbe, je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Izpodbijane odločitve ni mogoče spremeniti, sicer nasprotnemu udeležencu ne bi bila dana možnost izjave v zagotovljenem obsegu, obema udeležencema pa bi mogla biti kratena pravica do pritožbe. V novem postopku, ki naj ga izvede brez odlašanja, naj sodišče oceni, ali je podan obstoj drugih predpostavk za izdajo začasne odredbe. Pri odločanju o verjetno izkazanem nastanku težko nadomestljive škode naj upošteva zgoraj navedene argumente v zvezi z verjetno izkazano škodo, ocenjeno v okviru navedb o sposobnosti nasprotnega udeleženca, da skrbi zase in za svoje koristi. V zvezi s tehtanjem varovanih položajev je treba pritrditi pritožničinemu stališču, da je težo predlagane začasne odredbe treba oceniti z vidika trajanja in intenzivnosti posega v razpolagalno sposobnost nasprotnega udeleženca kot enega od sestavnih delov pravice do samostojnega odločanja o sebi. Sodišče naj tudi oceni, ali je predlagana začasna odredba (po kateri se nasprotnemu udeležencu prepove razpolaganje z nepremičninami in z denarnimi sredstvi na osebnem računu) utemeljena v celoti ali jo je treba omejiti na način, ki bo nasprotnemu udeležencu omogočal kritje osnovnih življenjskih potreb. Pri tem naj tudi upošteva (v času odločanja podane) omejitve poslovne sposobnosti nasprotnega udeleženca, ki so vezane na tek postopka za odvzem poslovne sposobnosti (zaznamba postopka v zemljiški knjigi in postavitev pod skrbništvo).

(1) Četudi niso napisana v slovenskem jeziku, izkazujejo navedbe o pogostosti stikov med nasprotnim udeležencem in osebami, ki naj bi izterjale njegovo terjatev.