Objava podatkov o diplomirani babici, ki ji je izrečena začasna prepoved opravljanja dejavnosti

Datum

27.02.2024

Številka

07120-1/2024/75

Kategorije

Pravne podlage, Posredovanje osebnih podatkov, Anonimizacija/psevdonimizacija

Pri Informacijskem pooblaščencu (IP) smo dne 22. 2. 2024 prejeli vaše zaprosilo za mnenje o tem (povzetek):

-Ali lahko Zbornica-Zveza novinarjem na njihovo zahtevo razkrije glavne ugotovitve nadzorne komisije, ki je določeni diplomirani babici prepovedala opravljanje babiške nege na domu (porodi doma) za določeno obdobje, vključno z osebnim imenom diplomirane babice. Vzorec predlaganega besedila ste priložili.

-Ali je dopustno razkritje zgornjega besedila novinarjem brez osebnega imena diplomirane babice.

-Ali lahko Zbornica-Zveza na spletni strani objavi podatek, da je bila določeni diplomirani babici (torej z osebnim imenom) izrečena prepoved opravljanja dejavnosti.

-Ali lahko Zbornica-Zveza v letni analizi strokovnih nadzorov objavi ugotovitve komisije iz 1. točke.

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno s 5. točko prvega odstavka 55. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 163/22, ZVOP-2), 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba), 76. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov na področju obravnavanja kaznivih dejanj (ZVOPOKD) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (ZInfP) posredujemo naše neobvezujoče mnenje v zvezi z vašimi vprašanji.

Pojasnjujemo še, da se IP lahko dokončno opredeljuje do konkretnih primerov obdelave osebnih podatkov le v nadzornih postopkih. V mnenju izhajamo iz predpostavke, da je diplomirana babica izvajala dejavnost pri zasebnem zavodu oziroma v njegovem imenu.

1.1. Po mnenju IP načeloma ni dopustno, da Zbornica-Zveza javnosti (neposredno novinarjem, z objavo na spletni strani ali z objavo v letni publikaciji) razkrije osebno ime diplomirane babice, ki ji je izrečena začasna prepoved opravljanja dejavnosti iz določenega razloga. Enako velja za razkritje začetnic osebnega imena diplomirane babice in porodnic.

2.2. Ni izključeno, da bi bili za razkritje osebnega imena ali začetnic osebnega imena diplomirane babice izpolnjeni pogoji po 73. členu ZVOP-2, vendar je to odvisno od okoliščin konkretnega primera, ki jih IP izven nadzornega postopka ne more presojati.

3.3. Prav tako ni izključeno, da se zaprosilo zunanjega prosilca obravnava po določbah Zakona o dostopu do informacj javnega značaja (ZDIJZ), ki izjemoma in pod določenimi pogoji dopušča razkritje sicer varovanih osebnih podatkov na podlagi testa interesa javnosti iz drugega odstavka 6. člena ZDIJZ.

4.4. Morebitno javno razkritje podatkov, ki se nanašajo le na subjekt, ki opravlja poslovno dejavnost (npr. zasebni zavod, ki izvaja zdravstveno dejavnost) ni podvrženo pravilom varstva osebnih podatkov.

Obrazložitev

Za javno razkritje osebnega imena diplomirane babice in hkrati podatkov o izvedenem nadzoru, izrečenih in predlaganih ukrepih, razlogov zanje, poklica, relevantnih datumov in podobno bi morala biti na voljo podlaga v nekem zakonu ali Splošni uredbi. Pravne podlage v 6. in 9. členu Splošne uredbe v konkretnem primeru neposredno ne pridejo v poštev. Tudi Zakon o zdravstveni dejavnosti (ZZDej) v določbah, ki se nanašajo na nadzor, takega razkritja ne ureja. IP-ju v tem trenutku tudi ni znan noben drug zakon s področja zdravstva, ki bi to dopuščal. Ker se za psevdonimizirane podatke uporabljajo pravila o varstvu osebnih podatkov, pomeni, da ne bi bilo dopustno niti razkritje začetnic osebnega imena diplomirane babice v kombinaciji z drugimi podatki, ki omogočajo njeno posredno določljivost.

V nobenem primeru ni dopustno razkrivanje začetnic osebnih imen porodnic, razen če bi te v razkritje veljavno privolile ali to predhodno storile že same po lastni volji.

Kljub zgornjemu dejstvu o neobstoju neposredne ali izrecne zakonske podlage, bi bilo razkritje osebnega imena ali začetnic osebnega imena diplomirane babice lahko dopustno, če bi bili v konkretnem primeru oziroma ob upoštevanju okoliščin konkretnega primera izpolnjeni pogoji iz 73. člena ZVOP-2, ki govori o varstvu svobode izražanja v razmerju do pravice do varstva osebnih podatkov. V drugem odstavku tega člena je določeno, da se v okviru svobode izražanja osebni podatki za namene obveščanja javnosti s strani medijev, književnega, umetniškega ali raziskovalnega ustvarjanja, resne kritike, obrambe kakšne pravice ali varstva upravičene koristi in izobraževanja ali izobraževanja prek javno dostopnih objav in publikacij, lahko obdelajo, objavijo ali drugače razkrijejo, če:

1.je posameznik za obdelavo, objavo ali razkritje osebnih podatkov dal privolitev;

2.je posameznik osebne podatke že javno objavil ali dal na razpolago javnosti;

3.so osebni podatki na zakonit način že bili dostopni javnosti;

4.so bili osebni podatki pridobljeni na podlagi prisotnosti posameznika na javno dostopnih krajih ali dogodkih, kjer posameznik glede na vse okoliščine ne more razumno pričakovati varstva zasebnosti, ter na način, ki ne pomeni občutnega posega v razumno pričakovano zasebnost;

5.gre za zakonito objavo mnenja ali vrednostne ocene, kjer je objava osebnih podatkov nujna za utemeljitev tega mnenja ali vrednostne ocene;

6.so bili osebni podatki pridobljeni na drug zakonit način;

7.javni interes po obveščanju javnosti, pravica do obveščenosti ter svoboda izražanja prevladajo nad upravičenimi interesi varstva zasebnosti in drugih osebnostnih pravic posameznika ali

8.tako določa drug zakon.

V konkretnem primeru ni izključeno na primer sklicevanje na 7. točko 73. člena ZVOP-2, če bi javni interes za razkritje pretehtal nad varstvom osebnostnih pravic diplomirane babice (ne le pravice do varstva zasebnosti). Vendar opozarjamo, da se konkretnem postavlja pod vprašaj namen javnega razkritja (konkretnega namena niste pojasnili) in njegova legitimnost. Namen bi bil lahko legitimen le, če bi na primer zasledoval pomembne širše učinke na področju zdravstvenega varstva. Namen pa ne bi bil legitimen, če bi zasledoval učinke (dodatnega) sankcioniranja. Pri sklicevanju na omenjeno 7. točko je obvezno treba upoštevati načelo najmanjšega obsega podatkov in načela omejitve namena iz 5. člena Splošne uredbe.

Drugi odstavek 6. člena ZDIJZ določa, da organ (npr. nosilec javnih pooblastil na področju izvajanja eksternih strokovnih nadzorov) ne glede na siceršnji obstoj izjeme od prostega dostopa iz prvega odstavka istega člena (npr. izjema varstva osebnih podatkov) dostop do zahtevane informacije dovoli, če je javni interes (npr. če je izjemno pomembno, da se uporabniki, ki se odločajo za to storitev, lahko vnaprej seznanijo s statusom določene babice). IP na področju dostopa do informacij javnega značaja nastopa kot pritožbeni organ, zato se ne sme vnaprej opredeljevati do razkritja v konkretnih primerih.

Glede razkritja podatkov, ki se nanašajo na zasebni zavod, v okviru katerega je diplomirana babica opravljala dejavnost, se IP ni pristojen opredeljevati, ker subjekti, ki opravljajo poslovno dejavnost (torej tudi zasebni izvajalci zdravstvene dejavnosti) niso podvrženi varstvu osebnih podatkov.

Lepo vas pozdravljamo,

Pripravil

dr. Urban Brulc, univ. dipl. prav., samostojni svetovalec IP

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav., informacijska pooblaščenka