Jedro

Sodišče prve stopnje je ob ugotovitvi, da pri tožniku obstaja 100 % telesna okvara po Seznamu zaradi bolezni na podlagi tretjega odstavka 403. člena ZPIZ-2, pravilno zavrnilo tožbeni zahtevek na priznanje pravice do invalidnine za 100 % telesno okvaro, ki je posledica bolezni. Pri tožniku namreč ni ugotovilo dejanskega stanja, ki daje podlago za priznanje pravice do invalidnine, to je nastanek telesne okvare bodisi zaradi poškodbe pri delu ali poklicne bolezni.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek, da se odpravita odločbi toženca št. ... z dne 9. 9. 2015 in št. ... z dne 15. 5. 2015 ter, da se tožniku prizna pravica do invalidnine za 100 % telesno okvaro, ki je posledica bolezni.

2. Zoper sodbo je pritožbo vložil tožnik smiselno zaradi nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in nepravilne uporabe materialnega prava. Navaja, da je sodišče zaradi obravnave, ki je bila tajna, kršilo zakon, njega pa je s tem oškodovalo. Povzema Samoupravni sporazum o seznamu telesnih okvar, izvedensko mnenje invalidske komisije I. stopnje v A. z dne 7. 5. 2015 in izvedeniško mnenje invalidske komisije II. stopnje z dne 3. 3. 2011 oziroma z dne 25. 8. 2015, da obstaja pri njem 100 % telesna okvara po II B točka 7 od 23. 3. 2015, ko je tako stanje ugotovil oftalmolog. Pojasnjuje, da ta telesna okvara ni nastala zaradi bolezni, ampak zaradi težkega poroda in jo ima že od rojstva. Ne strinja se, da mu ni priznana invalidnina, saj družinska pokojnina in dodatek za pomoč in postrežbo ne zadoščata za preživljanje, ker je podnajemnik. Našteva vse urgence in pritožbe, ki jih je vložil v svojih zadevah ter povzema še odločbo pravnega prednika toženca z dne 10. 5. 1972 izdano v zvezi z njegovo zahtevo za uskladitev invalidske oziroma družinske pokojnine. K tej pokojnini se mu je odmeril še varstveni dodatek, ki mu je bil kasneje odvzet. S sklepom Območne enote A. je bilo odločeno o stroških, ki pa mu niso bili nikoli izplačani. Zoper takšen sklep se je pritožil, saj so mu bili stroški priznani v prenizkem znesku. Nadalje navaja, da je vložil nadzorstveno pritožbo. V dopolnitvi pritožbe ponavlja navedbe v pritožbi in vztraja, da se mu prizna pravica do invalidnine. Navaja, da je bil s. p., da ima 8 let pokojninske dobe in da je dokaz o tem pri tožencu. Dne 24. 8. 2016 je tožnik priporočeno po pošti vložil še dodatno vlogo imenovano dopolnitev revizije ter dne 6. 9. 2016 še eno pritožbo.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Po preizkusu zadeve v skladu z drugim odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami, v nadaljevanju ZPP) pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje na podlagi ugotovljenega dejanskega stanja pravilno uporabilo materialno pravo. V postopku pa tudi ni prišlo do absolutnih bistvenih kršitev določb ZPP, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti, niti do očitane kršitve 60. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (Ur. l. RS, št. 2/2004 in 10/2004, v nadaljevanju ZDSS-1).

5. V 60. členu ZDSS je določeno, da je v sporih o pravicah do in iz invalidskega in zdravstvenega zavarovanja javnost izključena.

6. Ker tožnik v tem postopku uveljavlja pravice iz invalidskega zavarovanja, konkretno pravico do invalidnine, je sodišče prve stopnje zaradi odsotnosti javnosti na glavni obravnavi, postopalo skladno s citirano določbo ZDSS-1 in ne kot zatrjuje tožnik, da je s takšnim postopanjem kršilo zakon. Na to, da ga je sodišče oškodovalo, pa se tožnik sklicuje zgolj pavšalno in ne navaja v čem in v kakšnem obsegu naj bi bil zaradi tega, ker je bila javnost izključena, oškodovan.

7. V obravnavani zadevi je sodišče prve stopnje skladno z določbo 81. člena v zvezi s 63. členom ZDSS-1 presojalo pravilnost in zakonitost dokončne odločbe toženca št. ... z dne 9. 9. 2015, s katero je bila zavrnjena pritožba zoper prvostopno odločbo št. ... z dne 15. 5. 2015. S slednjo je toženec odločil, da tožnik nima pravice do invalidnine za 100 % telesno okvaro, nastalo 23. 3. 2015 zaradi posledic bolezni.

8. Iz listinske dokumentacije izhaja, da je tožnik dne 25. 3. 2015 vložil zahtevo za priznanje pravice do invalidnine za telesno okvaro. Na podlagi tako začetega postopka je najprej oceno telesne okvare pri tožniku podala invalidska komisija I. stopnje v A. dne 7. 5. 2015, nato pa v pritožbenem postopku še invalidska komisija II. stopnje dne 25. 8. 2015. Obe invalidski komisiji sta bili enotnega mnenja, da je pri tožniku podana 100 % telesna okvara po II B točka 7 Samoupravnega sporazuma o seznamu telesnih okvar (Ur. l. SFRJ, št. 38/83 in 66/89, v nadaljevanju Seznam) od 23. 3. 2015 zaradi posledic bolezni.

9. Na podlagi mnenja invalidske komisije I. stopnje v A. z dne 7. 5. 2015 je toženec najprej tožnikovo zahtevo za priznanje pravice do invalidnine za 100 % telesno okvaro nastalo zaradi bolezni zavrnil s prvostopno odločbo št. ... z dne 15. 5. 2015. Nato je na podlagi mnenja invalidske komisije II. stopnje z dne 25. 8. 2015 še z dokončno odločbo št. ... z dne 9. 9. 2015 zavrnil tožnikovo pritožbo ter s tem kot pravilno potrdil prvostopno odločbo z dne 15. 5. 2015. 10. Po določbi 403. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Ur. l. RS, št. 96/2012 s spremembami, v nadaljevanju ZPIZ-2), ki je začel veljati 1. 1. 2013, lahko zavarovanci pridobijo pravico do invalidnine za telesno okvaro le za poškodbo pri delu ali poklicno bolezen. To pomeni, da imajo pravico do invalidnine za telesno okvaro le zavarovanci, pri katerih je telesna okvara nastala zaradi poškodbe pri delu ali zaradi poklicne bolezni, ne pa zavarovanci, pri katerih je nastala telesna okvara zaradi bolezni in tudi ne zavarovanci, pri katerih je telesna okvara nastala v otroški dobi.

11. Sodišče prve stopnje je ob ugotovitvi, da pri tožniku obstaja 100 % telesna okvara po Seznamu zaradi bolezni na podlagi tretjega odstavka 403. člena ZPIZ-2 pravilno tožnikov tožbeni zahtevek zavrnilo. Pri tožniku namreč ni ugotovilo dejanskega stanja, ki daje podlago za priznanje pravice do invalidnine, to je nastanek telesne okvare bodisi zaradi poškodbe pri delu ali poklicne bolezni in tega niti tožnik ne zatrjuje.

12. Glede na navedeno pritožba tožnika tudi v primeru, če bi bilo ugotovljeno, da je telesna okvara nastala zaradi težkega poroda, to je izven zavarovanja, kar tožnik uveljavlja v pritožbi, ne more biti uspešna. Na samo odločitev pa tudi ne more vplivati dejstvo, ki ga tožnik posebej izpostavlja, da družinska pokojnina ne zadošča za preživljanje. Ker se sedaj obravnavani postopek ne nanaša na odmero stroškov, so prav tako pravno irelevantne pritožbene navedbe v tej smeri.

13. Ker je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da tožnik pogojev za priznanje pravice do invalidnine za telesno okvaro, ki je posledica bolezni, ne izpolnjuje in da sta posledično izpodbijani odločbi toženca pravilni in zakoniti, je pritožbeno sodišče na podlagi določbe 353. člena ZPP pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.