7. 2. 2023

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude Andreja Černeta, Postojna, ki ga zastopa Odvetniška družba Novak, d. o. o., o. p., Radovljica, na seji 7. februarja 2023

sklenilo:

Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti prvega in drugega odstavka 16.a člena ter prvega, drugega in tretjega odstavka 16.c člena Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za območje Občine Kranjska Gora (Uradni list RS, št. 200/20 – uradno prečiščeno besedilo), kolikor se nanašajo na zemljišča s parc. št. 486/10, 486/17 in 486/18, vse k. o. Kranjska Gora, ter 7. člena Odloka o kategorizaciji občinskih cest v Občini Kranjska Gora (Uradni list RS, št. 108/20), kolikor kategorizira javno pot "Borovška (Larix) – uvoz Koroška 4" (odsek 689581) v delu, ki poteka ob zemljiščih parc. št. 486/17 in 486/18, obe k. o. Kranjska Gora, se zavrže.

OBRAZLOŽITEV

1.Pobudnik izpodbija v izreku tega sklepa navedena akta. Zatrjuje, da so prvi in drugi odstavek 16.a člena ter prvi, drugi in tretji odstavek 16.c člena Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za območje Občine Kranjska Gora (v nadaljevanju Odlok/PUP) v neskladju s 14., 33., 67., 87. in 154. členom Ustave, 37. členom Stvarnopravnega zakonika (Uradni list RS, št. 87/02, 91/13 in 23/20 – SPZ), 111. členom Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 61/17 – v nadaljevanju ZUreP-2) ter 89. členom Uredbe o prostorskem redu Slovenije (Uradni list RS, št. 122/04 – v nadaljevanju Uredba), 7. člen Odloka o kategorizaciji občinskih cest v Občini Kranjska Gora (v nadaljevanju Odlok o kategorizaciji) pa s 33. in 67. členom Ustave ter 39. členom Zakona o cestah (Uradni list RS, št. 109/10, 48/12, 46/15 in 10/18 – ZCes-1). Navaja, da je lastnik zemljišč parc. št. 486/10 in 486/17, obe k. o. Kranjska Gora, in solastnik zemljišča parc. št. 486/18, k. o. Kranjska Gora. Trdi, da Odlok/PUP z določitvijo gradbene meje in gradbene linije, ki sovpadata in potekata 10 metrov od parcelne meje zemljišč parc. št. 486/17 in 486/10, obe k. o. Kranjska Gora, s sosednjim zemljiščem parc. št. 486/4, k. o. Kranjska Gora, posega v način izvrševanja lastninske pravice na njegovih zemljiščih, in sicer v zvezi z dopustnostjo lociranja in postavitve gradbenega objekta. Splošni odmik od meje naj bi bil sicer določen 4 metre od parcelne meje. Nezakonitost določitve regulacijske linije zatrjuje, ker naj bi bila ta linija določena tudi tam, kjer zemljišče pobudnika ne meji na javne površine, na regulacijsko linijo pa naj bi se vezali tudi gradbena meja in gradbena linija, kadar te linije sovpadajo. Odlok o kategorizaciji pobudnik izpodbija, ker določa potek javne poti odseka 689581 po zemljiščih parc. št. 491/6 in 486/4, obe k. o. Kranjska Gora, ki mejita na njegova zemljišča in nista v njegovi lasti ali lasti Občine Kranjska Gora (v nadaljevanju Občina), temveč v lasti drugih fizičnih in pravnih oseb. S tem naj bi Odlok o kategorizaciji na meji med temi zemljišči vzpostavljal regulacijsko linijo, ki naj bi posegala v način izvrševanja lastninske pravice na način, da se odmiki nameravanih gradbenih objektov od parcelne meje določajo po regulacijski liniji. Pobudnik se sklicuje na dosedanjo ustavnosodno presojo odlokov o kategorizaciji občinskih javnih cest. Glede pravočasnosti pobude pobudnik poleg navedbe začetka veljavnosti Odloka o devetih (9) spremembah in dopolnitvah Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za območje Občine Kranjska Gora (Uradni list RS, št. 161/20) dne 18. 11. 2020 in Odloka o kategorizaciji dne 8. 8. 2020 navaja, da je 5. 1. 2021 pri Občini prejel lokacijsko informacijo Občine Kranjska Gora, št. 3512-2/2021-2, z dne 5. 1. 2021 za gradnjo objektov na zemljiščih parc. št. 486/10, 486/17 in 486/18, vse k. o. Kranjska Gora (v nadaljevanju lokacijska informacija), ter navaja okoliščine, v katerih je izvedel za obstoj gradbene linije, gradbene meje in regulacijske linije ter za potrditev te informacije. V januarju 2021 naj bi od sosede, lastnice sosednje nepremičnine, izvedel za regulacijsko linijo in gradbeno mejo na parcelah. Ker za slednji in za gradbeno linijo na svojih parcelah ni vedel, lokacijska informacija pa naj ne bi vsebovala konkretne informacije o možnosti gradnje, temveč le definicije regulacijske linije, gradbene linije in gradbene meje z možnimi odstopanji, se je oglasil na Občini. Pobudnik navaja, da mu je bilo na zahtevo za pojasnilo pritrjeno, da omejitve obstojijo. Občina naj bi mu predlagala odkup zemljišča, ki naj bi ga potrebovala za gradnjo občinske ceste, po ceni 8,00 EUR/m2, s čimer se pobudnik ni strinjal.

2.Pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti lahko da, kdor izkaže svoj pravni interes ob vložitvi pobude (prvi odstavek 24. člena Zakona o Ustavnem sodišču, Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo, 109/12, 23/20 in 92/21 – v nadaljevanju ZUstS). Po drugem odstavku navedenega člena je pravni interes podan, če predpis ali splošni akt, izdan za izvrševanje javnih pooblastil, katerega oceno pobudnik predlaga, neposredno posega v njegove pravice, pravne interese oziroma v njegov pravni položaj.

3.Odlok/PUP (prostorski ureditveni pogoji) je (so) prostorski izvedbeni akt, ki določa merila in pogoje za poseganje v prostor. Prostorski ureditveni pogoji določajo pogoje za vse posege v prostor, za katere je treba pridobiti gradbeno dovoljenje, in posege, ki se izvajajo brez gradbenega dovoljenja.[1] Regulacijska linija, gradbena meja in gradbena linija so horizontalne regulacijske črte, ki se praviloma uporabljajo za določevanje meja javnega prostora, do katerega se lahko načrtujejo in gradijo objekti.[2] Odlok/PUP v prvem odstavku 16.a člena v prvi povedi določa odmike (zahtevnih in manj zahtevnih objektov), določene v pogojih za ureditvene enote, v drugi povedi pa upoštevanje grafično določene gradbene meje in gradbene linije (odmiki, navedeni v pogojih za ureditvene enote, v primeru določene gradbene meje ali gradbene linije ne veljajo). V drugem odstavku te določbe je določena veljavnost/merjenje odmikov (od kod se odmiki merijo). Odlok/PUP v prvem, drugem in tretjem odstavku 16.c člena ureja horizontalne regulacijske črte in njihova dopustna preseganja ter jih določa v grafičnem prikazu. Pobudnik navaja, da namerava graditi, in nasprotuje določitvi horizontalnih regulacijskih črt. Da je gradnja na pobudnikovih zemljiščih dopustna, izhaja tudi iz lokacijske informacije.[3]

4.Skladno z ustaljeno ustavnosodno presojo prostorski akti praviloma ne učinkujejo neposredno. Gradnja neposredno na podlagi Odloka/PUP ni mogoča, saj mora pristojni upravni organ na tej podlagi odločiti o dovoljenosti gradnje in predpisati konkretne pogoje, ki jih je treba pri gradnji upoštevati. Kolikor bo pobudnik vložil zahtevo za izdajo gradbenega dovoljenja, bo lahko očitke o protiustavnosti in nezakonitosti izpodbijanih določb Odloka/PUP navajal v tem postopku. Po ustaljeni ustavnosodni presoji se v primerih, ko izpodbijani predpis ne učinkuje neposredno, lahko pobuda vloži šele po izčrpanju pravnih sredstev zoper posamični akt, izdan na podlagi izpodbijanega predpisa, hkrati z ustavno pritožbo, pod pogoji iz 50. do 60. člena ZUstS. To stališče Ustavnega sodišča je podrobneje obrazloženo v sklepu št. U-I-251/07 z dne 10. 1. 2008 (Uradni list RS, št. 6/08, in OdlUS XVII, 2). Ker pobudnik za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti izpodbijanih določb Odloka/PUP ne izkazuje pravnega interesa, je Ustavno sodišče pobudo zavrglo iz razlogov, navedenih v citiranem sklepu.

5.Odlok o kategorizaciji v Občini določa občinske ceste po njihovih kategorijah in namenu uporabe glede na vrsto cestnega prometa, ki ga prevzemajo. Ustavno sodišče pritrjuje pobudniku, da je že v številnih zadevah, v katerih so bili izpodbijani občinski odloki o kategorizaciji javnih cest, sprejelo vsebinsko enake odločitve in ponovilo stališče, da so takšni predpisi v neskladju z Ustavo, če občina z lastnikom zemljišč ni sklenila pravnega posla za pridobitev zemljišč oziroma lastnika ni razlastila (npr. odločba št. U-I-289/12 z dne 24. 1. 2013, Uradni list RS, št. 16/13). Vendar v obravnavani zadevi ne gre za tak primer. Pobudnik navaja, da javna pot poteka po zemljiščih parc. št. 491/6 in 486/4, obe k. o. Kranjska Gora, ki sta v lasti drugih fizičnih in pravnih oseb. Iz grafičnega prikaza, ki ga prilaga, je razvidno, da odsek 689581 poteka ob zemljiščih parc. št. 486/17 in 486/18, obe k. o. Kranjska Gora. Pobudnik pravnega interesa kot (so)lastnik zemljišč, ki mejita na zemljišči, po katerih poteka javna pot, s sklicevanjem na dosedanjo ustavnosodno presojo v primerih, ko so javne poti potekale po zemljiščih v lasti pobudnikov, ne more utemeljiti. Pravnega interesa prav tako ne more utemeljiti z navedbami, da naj bi Odlok o kategorizaciji vzpostavljal regulacijsko linijo, saj ta odlok poteka regulacijske linije ne določa. Ker glede na navedeno pobudnik ne izkazuje pravnega interesa za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti izpodbijanega dela 7. člena Odloka o kategorizaciji, je Ustavno sodišče pobudo zavrglo.

6.Ker je Ustavno sodišče pobudo zavrglo iz razlogov, navedenih v 4. in 5. točki obrazložitve tega sklepa, se do obstoja drugih procesnih predpostavk za obravnavo pobude ni opredeljevalo.

7.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi tretjega odstavka 25. člena ZUstS in prve alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 86/07, 54/10, 56/11, 70/17 in 35/20) v sestavi: predsednik dr. Matej Accetto ter sodnici in sodniki dr. Rok Čeferin, Dr. Dr. Klemen Jaklič (Oxford ZK, Harvard ZDA), dr. Rajko Knez, dr. Neža Kogovšek Šalamon, dr. Špelca Mežnar, dr. Rok Svetlič in Marko Šorli. Sklep je sprejelo soglasno.

dr. Matej Accetto Predsednik

[1]Glej 2. člen Odloka/PUP.

[2]Prim. prvi, tretji, četrti in šesti odstavek 89. člena Uredbe.

[3]V lokacijski informaciji je v 3. točki navedeno, da so zemljišča parc. št. 486/10, 486/17 in 486/18, vsa k. o. Kranjska Gora, v območju z osnovno namensko rabo "območja za stanovanja in kmetije", v 5. točki so navedene vrste dopustnih namembnosti oziroma dejavnosti (med njimi stanovanja in kmetije) in vrste dopustnih gradenj, med njimi tudi novogradnja objektov.