Jedro

Dolžnik (kot je označen v predlogu za izvršbo) ne more biti stranka v izvršilnem postopku, saj ni ne pravna, ne fizična oseba. Z izdajo sklepa zoper neobstoječo osebo, je sodišče prve stopnje storilo bistveno kršitev določb izvršilnega postopka.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep o izvršbi razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je na predlog upnika dne 01.10.1999 izdalo sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine v smislu 23. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju - ZIZ). Zoper sklep se je pravočasno pritožil Vilko M.. Navedel je, da Metka M. že od 31.12.1994 nima obratovalnice z njim. Po navedenem datumu je bila pri njem le zaposlena. 31.10.1998 je obratovalnico zaradi konkurence zaprl. Tako sta z ženo ostala brez službe. Skupaj s tremi otroci živijo od socialne pomoči. Zato tudi ne more plačati sodne takse. V zvezi s poslovanjem z upnikom je še navedel, da je kruh v Ž... vozil sam, pa se mu s tem ni povečal rabat oz. zaslužek pri prodaji kruha. Tako se je v sedmih letih nabral zajeten kupček denarja na račun voženj. Glede računov št. 2235, 2276 in 2158, pa je iz evidence, ki je priložena sklepu o izvršbi, razvidno, da od 25.05.1998 zaradi neplačil kruha ni več "prejemal". Če bi lahko, bi znesek že zdavnaj poravnal. Na poziv sodišča z dne 26.11.1999 je upnik na ugovor odgovoril in predlagal, da sodišče druge stopnje zahtevku v celoti ugodi, dolžniku pa naloži, da mu povrne stroške odgovora na ugovor, skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi. Sodišče prve stopnje je ugovor dolžnika, na podlagi 2. odst. 53. člena ZIZ, štelo za neutemeljenega in ga v skladu s 5. odst. 62. člena ZIZ poslalo sodišču druge stopnje, da o njem odloči kot o pritožbi. Pritožba je utemeljena. Stranka v izvršilnem postopku je lahko vsaka fizična in pravna oseba (1. odst. 76. člena Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP - v zvezi s 15. členom ZIZ). Obstoj stranke in sposobnost biti stranka pa sta procesni predpostavki, ki morata biti podani, da je postopek sploh dopusten. Z izpodbijanim sklepom o izvršbi je sodišče prve stopnje ugodilo upnikovemu predlogu za izvršbo z dne 29.09.1999, v katerem je ta kot dolžnika navedel: M. Vili, Meta s.p., Trgovina M..., B... 64, Kranj. Tako označeni dolžnik ne more biti stranka v izvršilnem postopku, saj ni ne pravna, ne fizična oseba (glej tudi 7. odst. 1. člena in 1. odst. 73. člena Zakona o gospodarskih družbah). Z izdajo izpodbijanega sklepa zoper neobstoječo osebo - dolžnika, je sodišče prve stopnje storilo bistveno kršitev določb izvršilnega postopka iz 11. točke 2. odst. 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, na katero sodišče druge stopnje pazi po uradni dolžnosti (2. odst. 350. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Zato je sodišče druge stopnje pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Glede na to, da gre za odpravljivo pomanjkljivost, bo moralo sodišče prve stopnje, pred odločitvijo o predlogu za izvršbo, upnika v skladu s 1. odst. 108. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ najprej pozvati, da predlog za izvršbo popravi tako, da kot dolžnika navede osebo ali osebe, ki bodo lahko stranke izvršilnega postopka. O upnikovih stroških pritožbenega postopka pa bo odločeno s končno odločbo (3. odst. 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).