Jedro

Zdravljenje v psihiatrični bolnišnici v oddelku pod posebnim nadzorom, ki se izvaja brez privolitve osebe, predstavlja prisilni ukrep, ki močno posega ne le v pravico do osebne svobode (prvi odstavek 19. člena URS), pač pa tudi v pravico do varstva duševne integritete (35. člen URS) in pravico do prostovoljnega zdravljenja, ki zagotavlja tudi pravico do zavrnitve zdravljenja (tretji odstavek 51. člena URS). Dovoljeno je le v izjemnih primerih, ko so zanesljivo izkazane vse zakonske predpostavke iz prvega odstavka 39. člena ZDZdr.

Sodišče prve stopnje je celovito obrazložilo razloge za zadržanje osebe na zdravljenju v oddelku pod posebnim nadzorom in odsotnost vsakršnih možnosti, da bi se zdravila v drugih oblikah. Duševna bolezen se ji je hudo poslabšala. Pri njej je že prisotna kronificirana psihoza, zato je za zadosten učinek antipsihotikov in za zadovoljivo remisijo psihoze – kot opozarja izvedenka – potreben daljši čas. Pri osebi obstaja realna nevarnost hudega ogrožanja zdravja in življenja sebe in drugih (predvsem domačih) zaradi možnih ponovnih, vse hujših heteroagresivnih prebojev ob že prisotni kronifikaciji bolezenskih sprememb v možganih, ker oseba ne jemlje zdravil.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom A. A. omejilo pravico do prisotnosti pri izvajanju dokazov (I. točka izreka) in odločilo, da se ga zadrži na zdravljenju brez privolitve v oddelku pod posebnim nadzorom Kllinike X. do 1. 5. 2023. 2. Zoper sklep vlaga pritožbo pooblaščenka pridržane osebe. Uveljavlja vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Predlaga, da pritožbeno sodišče sklep spremeni in pridržano osebo odpusti iz oddelka pod posebnim nadzorom. Podrejeno pa, da se rok pridržanja na zdravljenju v oddelku pod posebnim nadzorom skrajša in določi v trajanju dveh tednov od dneva pregleda.

V pritožbi opozarja, da pogoj ogrožanja življenja in zdravja ni podan. Sodišče se sklicuje na dogodke iz daljne preteklosti. Ti razlogi ne morejo biti razlog za ponovno pridržanje. Pridržana oseba je miroljubna in ne želi nikomur storiti nič žalega. Sklep ne vsebuje razlogov o potrebnosti zadržanja osebe na zdravljenju v oddelku pod posebnim nadzorom. V njem ni pojasnjeno, zakaj ne pridejo v poštev milejše oblike zdravljenja. Sodišče bi moralo točno navesti, kateri so tisti nujno potrebni ukrepi, ki jih je mogoče izvajati le v oddelku pod posebnim nadzorom.

Preizkus sklepa v delu, ki se nanaša na trajanje zadržanja, je onemogočen. Sodišče je zapisalo, da bo v primeru neuspešnosti terapije treba uvesti antipsihotik, ki se uporablja za trdovratne oblike bolezni, ki ga je treba uvajati pod zdravniškim nadzorom in postopoma, kar je možno le na tem oddelku. Takšen zaključek nima podlage niti v listinah v spisu niti v mnenju izvedenke.

Pridržana oseba prostovoljno jemlje zdravila, njeno stanje se je že po enem tednu bistveno izboljšalo. Sprejema druge oblike zdravljenja in je pri njih sposobna sodelovati.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Zdravljenje v psihiatrični bolnišnici v oddelku pod posebnim nadzorom, ki se izvaja brez privolitve osebe, predstavlja prisilni ukrep, ki močno posega ne le v pravico do osebne svobode (prvi odstavek 19. člena Ustave RS, v nadaljevanju: URS), pač pa tudi v pravico do varstva duševne integritete (35. člen URS) in pravico do prostovoljnega zdravljenja, ki zagotavlja tudi pravico do zavrnitve zdravljenja (tretji odstavek 51. člena URS)1. Dovoljeno je le v izjemnih primerih, ko so zanesljivo izkazane vse zakonske predpostavke iz prvega odstavka 39. člena Zakona o duševnem zdravju (ZDZdr). Ta določa, da je zdravljenje osebe v oddelku pod posebnim nadzorom in brez posebne privolitve dopustno, (1) če oseba ogroža svoje življenje ali življenje drugih ali če huje ogroža svoje zdravje ali zdravje drugih ali povzroča hudo premoženjsko škodo sebi ali drugim, (2) če je ogrožanje posledica duševne motnje, zaradi katere ima oseba hudo moteno presojo realnosti in sposobnost obvladovati svoje ravnanje in (3) če navedenih vzrokov ter ogrožanja ni mogoče odvrniti z drugimi oblikami pomoči (zdravljenje v psihiatrični bolnišnici izven oddelka pod posebnim nadzorom, ambulantno zdravljenje ali nadzorovana obravnava).

5. Razlog za sprejem osebe v oddelek pod posebnim nadzorom Univerzitetne psihiatrične klinike X. je akutno poslabšanje paranoidne shizofrenije po popolni opustitvi zdravil in ambulantnih pregledov. Pridržana oseba je postajala do mame vedno bolj verbalno in fizično agresivna; začela jo je zmerjati, ji govoriti, da laže, jo odrivati, med drugim jo je tudi udarila. Oseba je odšla v Švico na duhovni tečaj. Starša sta morala ponjo, ker so jima sporočili, da z osebo nekaj ni v redu. V preteklosti je pod vplivom bolezenske simptomatike – glasov imperativne vsebine, ki so ji ukazovali – poškodovala sebe z nožem po vratu, očetu pa grozila s smrtjo. Glasovi z imperativno vsebino so pri pridržani osebi zaradi poslabšanja bolezni ponovno prisotni.

6. Izvedenka psihiatrične stroke dr. B. B. pri pridržani osebi ugotavlja hudo psihično bolezen - paranoidno shizofrenijo. Zaradi psihoze ne zmore obvladovati svojega vedenja, ima nerealne načrte. Huda in kronična duševna bolezen je razlog, da je pri osebi hudo motena presoja realnosti in sposobnost obvladovanja svojega ravnanja.

7. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je prvo sodišče jasno in prepričljivo argumentiralo svojo odločitev. Izvedensko mnenje nudi ustrezno podlago za zaključek, da sta pri pridržani osebi presoja realnosti in sposobnost obvladovanja ravnanja hudo moteni. Oseba bi brez ustreznega zdravljenja in brez potrebnih zdravil še naprej hudo ogrožala svoje zdravje in življenje, pa tudi zdravje in življenje drugih, ker bi se ob stopnjevanju psihoze in impulzivnosti stopnjevalo tudi nasilje.

8. Pritožba zmotno meni, da je sodišče prve stopnje pogoj ogrožanja življenja in zdravja pridržane osebe ter drugih utemeljevalo le s sklicevanjem na dogodke iz daljne preteklosti. Izpostavilo je fizično nasilje, ki ga je pridržana oseba pred sprejemom izvajala nad mamo, njen odhod v Švico ter prisotnost glasov z imperativno vsebino. Zaradi razumevanja nevarnosti takšnih glasov, ki so bili pri pridržani osebi prisotni tudi že v preteklosti, pa so bila izpostavljena njena pretekla destruktivna dejanja.

9. Sodišče prve stopnje je celovito obrazložilo razloge za zadržanje osebe na zdravljenju v oddelku pod posebnim nadzorom in odsotnost vsakršnih možnosti, da bi se zdravila v drugih oblikah. Duševna bolezen se ji je hudo poslabšala. Pri njej je že prisotna kronificirana psihoza, zato je za zadosten učinek antipsihotikov in za zadovoljivo remisijo psihoze – kot opozarja izvedenka –potreben daljši čas. Pri osebi obstaja realna nevarnost hudega ogrožanja zdravja in življenja sebe in drugih (predvsem domačih) zaradi možnih ponovnih, vse hujših heteroagresivnih prebojev ob že prisotni kronifikaciji bolezenskih sprememb v možganih, ker oseba ne jemlje zdravil. Izvedenka je poudarila, da oseba pri milejših oblikah zdravljenja zaradi nekritičnosti do bolezni ne bi sodelovala. Brez zdravljenja pa se bo bolezen z ogrožanji stopnjevala.

10. Zapis sodišča, da bo v primeru neuspešnosti terapije treba uvesti antipsihotik za trdovratne oblike bolezni, ki ga je treba uvajati pod zdravniškim nadzorom in postopoma, sicer res nima opore v izvedenskem mnenju. Vendar pa navedeno ne vpliva na pravilnost in zakonitost odločitve. Sodišče prve stopnje je razloge za pridržanje in njegovo trajanje celovito pojasnilo. Glede na izvedensko mnenje in dejanja pridržane osebe pritožbeno sodišče nima pomislekov o podanosti predpostavk iz prvega odstavka 39. člena ZDZdr. Oseba ogroža svoje življenje in zdravje ter življenje in zdravje drugih. Ogrožanje pa je posledica njene psihične bolezni; bolezenska simptomatika je izražena do take mere, da sta hudo moteni njena presoja realnosti ter sposobnost obvladovanja ravnanja.

11. Sodišče je po izvedbi z zakonom predpisanega postopka, v katerem so bila pravilno in popolno ugotovljena vsa za odločitev potrebna dejstva, pravilno zaključilo, da so pri osebi podani vsi zakonski pogoji za sprejem na zdravljenje v oddelek pod posebnim nadzorom psihiatrične bolnišnice. V primeru izboljšanja zdravstvenega stanja in če niso več podani pogoji za zadržanje, se lahko osebo v skladu z določbo 71. člena ZDZdr še pred potekom roka iz sklepa sodišča odpusti iz oddelka pod posebnim nadzorom.

12. Pritožbeno sodišče ni ugotovilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1), zato je pritožbo zavrnilo in sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1 in prvim odstavkom 30. člena ZDZdr).

1 Sklep Vrhovnega sodišča RS II Ips 111/2015 z dne 15. 5. 2015.