Jedro

Ni v domeni zavarovanca, ki med uživanjem denarnega nadomestila med brezposelnostjo dopolni 60 let starosti in 40 let pokojninske dobe brez dokupa dobe, izbira, ali bo ob izpolnitvi pogojev za priznanje starostne pokojnine še nadalje prejemnik denarnega nadomestila med brezposelnostjo, ali pa bo prejemnik dajatev iz naslova priznane starostne pokojnine. Slednje jasno potrjuje dejstvo, da pravice do denarnega nadomestila za primer brezposelnosti ne more uveljaviti zavarovanec, ki izpolnjuje pogoje za pridobitev starostne pokojnine v skladu s četrtim odstavkom 27. člena ZPIZ-2. Kot pravilno opozori sodišče, je pravica do denarnega nadomestila iz naslova zavarovanja za primer brezposelnosti po zakonu zagotovljena le do izpolnitve pogoja za starostno upokojitev.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek, da se odpravita odločba toženca št. ... z dne 23. 12. 2021 in odločba št. ... z dne 28. 9. 2021 ter da je toženec dolžan tožniku povrniti izpadle dohodke in stroške postopka.

2. Zoper takšno sodbo se pritožuje tožnik. Z izpodbijano sodbo se je sodišče postavilo v bran tožencu, ki je glavni krivec. Zlorablja 65. člen ZUTD kot ščit za prikrivanje svojih malomarnih in spornih postopkov. To mu je povzročilo škodo. Sodišče je napačno ugotovilo, da do sedaj ni opredeljena nobena škoda ali krivica. Že sodišču prve stopnje je pojasnil, da je tožbo vložil zaradi ukinitve zavarovalne dobe z datumom za nazaj. Pojasnjeno mu je bilo, da so ti razlogi le formalnega značaja kot podpora danim odločbam. V sodbi glede tega ni obrazložitve. Kršen je 7. člen ZUP. Če bi želel doseči bonitete, bi se moral zaposliti za najmanj šest mesecev (do 28. 3. 2022), kar mu je nesprejemljivo. Za nastali spor in prikrajšanje je kriv ZRSZ. O pridobitvi datuma o izpolnitvi pogoja za starostno upokojitev po četrtem odstavku 27. člena ZPIZ-2 ni odgovoren sam, ker podatke posreduje ZPIZ po opravljenem izračunu za vsak primer ločeno. O tem dejstvu se sodišče ni izjasnilo. Ni bilo odločeno o odgovornosti ZSRZ, ki pridobi podatke po uradni dolžnosti od ZPIZ. Sam je sledil napotkom in usmeritvam zaposlenega na ZRSZ. Sodišče ne more razsoditi, ne da bi raziskalo dejansko stanje. Izpodbijana odločba ukinja pravico do nadomestila za nazaj. Ker je država v preteklosti moške pri upokojevanju za polno delovno dobo okradla pri odmeri, sedaj to poskuša popraviti s postopnim vračilom za tiste, ki se upokojijo do leta 2023. Zavarovanci, ki imajo možnost upokojitve v vmesnem obdobju, si lahko edino s podaljševanjem delovne dobe krivico delno omilijo. Pogoj za upokojitev je tožnik izpolnil 1. 11. 2020 z odmernim odstotkom 58,4 %, zato se je odločil, da se upokoji šele s 1. 1. 2022. O tem je seznanil svetovalca na ZRSZ, ki sta od njega zahtevala le informativni izračun ZPIZ-a s točnim datumom upokojitve. Z odločbo z dne 28. 9. 2021 mu je država preko ZRSZ ponovno povzročila krivico, saj je bila izdana odločba z ukinitvijo zavarovalne osnove za nazaj z dnem 24. 7. 2021, kar mu je onemogočilo uresničitev cilja. Povzročena mu je bila luknja v zavarovalni dobi, ki je ni mogel zapolniti. Zadnjo boniteto pred izdano odločbo z 24. 7. 2021 je dosegel 1. 5. 2021 in je do 24. 7. 2021 prejemal približno 250,00 EUR mesečno. Zaradi tega je prejel 650,00 EUR nižji finančni prihodek (izračunana razlika med nadomestilom ZRSZ in okvirnim izračunom pokojnine na osnovi prejemanja akontacije le-te). Ves čas je bil pripravljen vlagati dodatna sredstva v javno blagajno, pri čemer še vedno nima zagotovila, da se mu bodo vložena sredstva povrnila. Pravično delovanje toženca bi bila izdaja odločbe v skladu s 7. členom ZUP, etičnim kodeksom ZRSZ in uradnimi dolžnostmi, ki jih ima ta zavod. Vsak zavarovanec bi moral imeti možnost do odločitve o lastni bodočnosti oziroma o finančnih prihodkih. Ob dopolnitvi 60 let (24. 7. 2021) bi odprl s. p. do 1. 1. 2022, ko bi dosegel svoj cilj. Če bi hotel doseči odmerni odstotek 64,5 % po izdani odločbi ZRSZ z dne 28. 9. 2021, bi moral nadaljevati z s. p.-jem vsaj do 28. 3. 2022. Z izdano odločbo mu je toženec ustvaril dvomesečni izpad dohodka in terjatev ZRSZ v višini 820,00 EUR. Sodišče v 5. točki napačno navaja, da je 24. 7. 2021 izpolnil pogoje za upokojitev in se takrat starostno upokojil. Sodišče je izkazalo brezbrižnost za izpade finančnih prihodkov in prikimava zavajujočim navedbam toženca, ki mu z izdajo odločbe ni omogočil druge možnosti. Sam ni upokojen in je z vloženo prošnjo za upokojitev le zavaroval obdobje za upokojitev do dokončne odločbe z dne 11. 10. 2021. ZPIZ mu je omogočil izplačevanje akontacije pokojnine. Čaka pa dokončno ureditev, da si lahko uredi status. Poizvedba pri ZPIZ-u z dne 7. 3. 2022 potrjuje, da lahko ZRSZ pridobi podatke po uradni dolžnosti v enem dnevu. V tožnikovem primeru je ZRSZ ravnal neodgovorno in malomarno, ker je za poizvedbo potreboval 1 leto in 2 meseca. Malomarnost toženca sodišča ni zanimalo. Ne razume pojasnila sodišča v 7. točki o razlogih za predčasno prekinitev odločbe o priznani pravici do denarnega nadomestila. Odločba ZRSZ z dne 10. 7. 2020 o priznanju pravice do denarnega nadomestila za čas 25 mesecev od 27. 5. 2020 do 26. 6. 2020 je dokončna in pravnomočna. Ni bila odpravljena ali razveljavljena z rednimi ali izrednimi pravnimi sredstvi. Določilo 65. člena ZUTD v drugem odstavku ne ureja novega izrednega pravnega sredstva, zato tudi ne daje možnosti ali podlage, da se pravice priznane s pravnomočno odločbo ukinejo za nazaj. Prenehanje pravice do denarnega nadomestila je lahko ob izpolnjevanju zakonskih pogojev ugotovljeno le za naprej. Uporaba 65. člena ZUTD je krivična in pristranska.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijano sodbo v mejah pritožbenih razlogov in na podlagi drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99, v nadaljevanju ZPP) po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka naštete v drugem odstavku 350. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava. Pritožnik ne navaja ničesar, kar bi lahko vplivalo na pravilnost in zakonitost izpodbijane sodbe. Pritožbeno sodišče soglaša z dejanskimi ugotovitvami in razlogovanjem sodišča prve stopnje.

5. Pritožbeno sodišče ne more slediti pritožbeni trditvi o nepopolno in nepravilno ugotovljenem dejanskem stanju. Sodno varstvo v socialnih sporih je upoštevajoč določilo 63. člena ZDSS-1 vezano na predhodno izveden upravni postopek.1 Odločanje sodišča je tako zamejeno s predhodno izdanimi odločbami toženca, ki jih tožnik izpodbija v sporu pred sodiščem. Celotni dokazni postopek potrjuje, da je sodišče ugotovilo vsa pravotvorna dejstva in sprejelo pravilen zaključek glede na relevantno pravno podlago.2

6. Ključno je, da zavarovanec, ki izpolnjuje pogoje za pridobitev starostne pokojnine v skladu s četrtim odstavkom 27. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Ur. l. RS, št. 96/2012 s spremembami, v nadaljevanju ZPIZ-2), skladno s prvo alinejo četrtega odstavka 63. člena ZUTD ne more uveljaviti pravice do denarnega nadomestila za primer brezposelnosti. Sodišče je pravilno ugotovilo, da upoštevajoč pokojninsko zakonodajo z dopolnjenim 60 letom starosti in 40 leti pokojninske dobe brez dokupa dobe pridobi zavarovanec pravico do starostne pokojnine.

7. Sodišče je v 7. točki obrazložitve sodbe pravilno izpostavilo, da izpolnitev pogojev za starostno upokojitev predstavlja enega izmed zakonsko izrecno določenih razlogov za predčasno prenehanje denarnega nadomestila. Ni v domeni zavarovanca, ki med uživanjem denarnega nadomestila med brezposelnostjo dopolni 60 let starosti in 40 let pokojninske dobe brez dokupa dobe, izbira ali bo ob izpolnitvi pogojev za priznanje starostne pokojnine še nadalje prejemnik denarnega nadomestila med brezposelnostjo ali pa bo prejemnik dajatev iz naslova priznane starostne pokojnine. Slednje jasno potrjuje dejstvo, da pravice do denarnega nadomestila za primer brezposelnosti ne more uveljaviti zavarovanec, ki izpolnjuje pogoje za pridobitev starostne pokojnine v skladu s četrtim odstavkom 27. člena ZPIZ-2. Kot pravilno opozori sodišče je pravica do denarnega nadomestila iz naslova zavarovanja za primer brezposelnosti po zakonu zagotovljena le do izpolnitve pogoja za starostno upokojitev. Realizacija upokojitve je de facto v pravni sferi zavarovanca,3 vendar ne glede na njegovo odločitev ali bo pravico do starostne pokojnine uveljavil ali ne, nastopi zakonsko določena pravna posledica o prenehanju pravice do denarnega nadomestila med brezposelnostjo. Argumentirano je pojasnjeno, da je v tožnikovi pravni sferi odločitev, ali bo ostal vključen v obvezno zavarovanje in na kakšni podlagi, vendar slednje nima vpliva na pravico do nadomestila med brezposelnostjo.

8. Sodišče se je v 7. točki ustrezno opredelilo tudi do pritožnikove trditve, da ni podlage za ukinitev pravnomočno priznane pravice do denarnega nadomestila med brezposelnostjo, ko je izpostavilo stališče Ustavnega sodišča RS,4 da ZUTD dovoljuje poseg v pravnomočne odločbe, s katerimi je bila zavarovancem priznana pravica do denarnega nadomestila. Pravo pod določenimi pogoji dopušča poseg v pravnomočna pravna razmerja, saj določilo 65. člena ZUTD jasno določa primer, postopek in rok za izdajo odločbe o predčasnem prenehanju denarnega nadomestila, zaradi česar je neuspešna pritožnikova trditev o nedopustnem posegu.

9. Neutemeljen je pritožbeni ugovor o pomanjkanju obrazložitve glede njegovega prikrajšanja. Ustrezno je pojasnilo sodišča v 9. točki obrazložitve, da ni ugotoviti protipravnega ravnanja, ki je eden izmed kumulativno določenih pogojev odškodninske odgovornosti, zaradi česar ni podlage, da se tožniku povrnejo zatrjevani izpadli dohodki iz naslova veteranskega dodatka.

10. Po pritožbeni oceni so pojasnila sodišča v obrazložitvi precizna ter argumentirano pojasnjujejo, zakaj je pravilna odločitev toženca o prenehanju pravice do denarnega nadomestila med brezposelnostjo in zakaj tožnik nima pravice do izbire med dajatvami iz naslova starostne pokojnine in nadomestila med brezposelnostjo. Sodišče se mora pri svoji odločitvi opreti na veljavno zakonodajo in ne na tožnikove subjektivne želje.

11. Nenazadnje je neutemeljen pritožnikov ugovor, da ni bil opozorjen o pravnih posledicah, saj je sodišče v 8. točki obrazložitve argumentirano obrazložilo, da v skladu s splošnim pravnim načelom nepoznavanje prava škoduje, v obrazložitvi odločbe z dne 10. 7. 2020 pa je bil opozorjen, da mu denarno nadomestilo preneha pred časom določenim v izreku, če nastopi eden izmed razlogov iz 63. člena ZUTD.

12. Upoštevajoč obrazloženo je pritožbeno sodišče tožnikovo pritožbo v skladu z določbo 353. člena ZPP zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

1 Ki je predviden v postopku priznanja pravic iz socialne varnosti pred morebitnim postopkom na sodišču (institut procesne predpostavke). 2 Zakona o urejanju trga dela (Ur. l. RS, št. 80/2010 s spremembami, v nadaljevanju ZUTD) in Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o urejanju trga dela (ZUTD-E, Ur. l. RS, št. 75/2019), ki se uporablja od 27. 12. 2019 dalje. 3 Prvi odstavek 178. člena ZPIZ-2 določa, da se postopek za priznanje pravice do starostne pokojnine začne izključno na zahtevo zavarovanca. 4 U-I-272/18.