Jedro

Ni mogoče pritrditi pritožniku, da je odločilno, da s kaznivim dejanjem ni pridobil nobene premoženjske koristi. Zakon za (del) izvršitvenih dejanj v tretjem odstavku 308. člena KZ-1 določa, da mora biti za kaznivost podan namen pridobitve premoženjske koristi zase ali za koga drugega. Ne določa torej, da morajo biti dejanja izvršena proti plačilu, kot je določal pred novelo leta 2021, ki je začela veljati 15. 12. 2021.

Prav tako ni mogoče slediti pritožniku, da je najbolj pomembno dejstvo, da dolgovi, zajeti v predlogu za začetek postopka osebnega stečaja in odpusta obveznosti, ne izhajajo iz kaznivega dejanja niti niso z njim povezani niti ne izvirajo iz kakšne druge prepovedane dejavnosti dolžnika, saj za takšno stališče v določbah 399. člena ZFPPIPP ni najti opore, zlasti ne ob upoštevanju namena odpusta obveznosti, opredeljenega v prvem odstavku navedenega člena.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom predlog za začetek postopka osebnega stečaja nad dolžnikom zavrglo.

2.Dolžnik je proti sklepu pravočasno vložil pritožbo, smiselno zaradi bistvene kršitve določb postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Predloga odločitve ni podal.

3.Pritožba ni utemeljena.

4.Sodišče prve stopnje je predlog za začetek postopka osebnega stečaja nad dolžnikom zavrglo, ker je ugotovilo, da predlagatelj (dolžnik) nima pravnega interesa za vložitev predloga za začetek postopka osebnega stečaja, saj:

-nima premoženja, iz katerega bi se oblikovala stečajna masa in zatorej upniki v primeru začetka postopka ne bi prejeli niti delnega poplačila svojih terjatev;

-predlog za odpust obveznosti ne bi bil dovoljen, ker je bil stečajni dolžnik s sodbo Okrožnega sodišča v Kopru I K 000/2021 z dne 12. 8. 2022, ki je postala pravnomočna 26. 11. 2022, obsojen zaradi kaznivega dejanja prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države po tretjem in šestem odstavku 308. člena Kazenskega zakonika (KZ-1), s katero mu je bila izrečena kazen dveh let zapora in denarna kazen 1.000,00 EUR, kot način izvršitve kazni zapora pa je bilo določeno delo v splošno korist v količini 1.440 ur, vendar iz kazenske evidence ne izhaja, da bi to delo tudi opravil oziroma da bi bila ta kazen tudi že izvršena, tako da upoštevaje 82. člen KZ-1, ki ureja zakonsko rehabilitacijo, niti še ni mogel začeti teči petletni zakonski rok za izbris obsodbe iz kazenske evidence, kar pomeni, da tudi v primeru, če bi sodišče dolžniku določilo najdaljše preizkusno obdobje, to je tri leta, ob njegovem poteku kazenska obsodba še ne bi bila izbrisana.

Namena postopka osebnega stečaja glede na navedeno ne bi bilo mogoče doseči.

5.Sodišče prve stopnje je ocenilo, da kaznivo dejanje prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države po tretjem odstavku 308. člena KZ-1 predstavlja kaznivo dejanje proti premoženju in se pri tem sklicevalo na sklep VSL Cst 656/2015 z dne 11. 11. 2015. Navedlo je, da je predlagatelj storil očitana mu kazniva dejanja z namenom pridobitve protipravne premoženjske koristi zase in za druge – torej za plačilo.

6.Pritožnik očita sodišču prve stopnje, da je svojo odločitev, da gre za kaznivo dejanje zoper premoženje in gospodarstvo, oprlo predvsem na podatke iz sodbe Okrožnega sodišča v Kopru I K 000/2021, torej da je predlagatelj storil očitana mu kazniva dejanja z namenom pridobitve protipravne premoženjske koristi zase in za druge - torej za plačilo, pri čemer iz sodbe naj ne bi izhajalo, da je dejansko plačilo tudi prejel. Trdi, da s kaznivim dejanjem ni pridobil nobene protipravne premoženjske koristi, ter da naj bi bilo najbolj pomembno, da je dejstvo, da dolgovi, zajeti v predlogu za začetek stečajnega postopka in odpusta obveznosti, ne izhajajo iz kaznivega dejanja niti niso z njim povezani niti ne izvirajo iz kakšne druge prepovedane dejavnosti dolžnika. Navaja, da zgolj dejstvo, da je kaznivo dejanje bilo storjeno z namenom plačila, če to ni povezano z dolgovi, ki so predmet tega postopka, kar ni bilo ugotovljeno, ne more predstavljati zadostnega razloga za takšno sklepanje sodišča.

7.Kaznivo dejanje prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države po tretjem in šestem odstavku 308. člena KZ-1 nomotehnično ni umeščeno v 23. ali 24. poglavje kaznivih dejanj zoper premoženje in gospodarstvo, vendar pa se je sodna praksa že večkrat izrekla,

da je zakonsko opredelitev kaznivih dejanj iz 1. točke drugega odstavka 399. člena ZFPPIPP treba presojati po objektivnih elementih, ki so podobni elementom kaznivih dejanj zoper premoženje in gospodarstvo, ki so umeščena v citirani poglavji KZ-1. Ali gre pri določenem kaznivem dejanju za kaznivo dejanje proti premoženju ali gospodarstvu je odvisno od tega, ali ima to kaznivo dejanje zakonske znake, ki se nanašajo na ogrožanje premoženja ali gospodarstva, kar navaja pritožnik tudi sam.

8.Kaznivo dejanje prepovedanega prehajanja državne meje ali ozemlja države je uvrščeno med kazniva dejanja zoper javni red in mir, s čimer zakonodajalec sporoča, da je predmet varovanja notranji javni red Republike Slovenije. Hkrati je predmet zaščite tudi varnost tujcev pred ekonomskim izkoriščanjem in razmerami, v katerih poteka spravljanje ljudi čez mejo. Kaznivo dejanje je torej dobrinsko mešano. Inkriminacija v nekaterih delih tako pomeni tudi varovanje premoženja tujcev.

9.Dolžnik je bil z zgoraj navedeno sodbo Okrožnega sodišča v Kopru obsojen zaradi kaznivega dejanja prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja po šestem v zvezi s tretjim odstavkom 308. člena KZ-1. Kaznivo dejanje po tretjem odstavku 308. člena KZ-1 stori, kdor se ukvarja s tem, da tujce, ki nimajo dovoljenja za vstop v Republiko Slovenijo ali prebivanje v njej, nezakonito spravlja na njeno ozemlje, jih po njem prevaža ali jim pomaga pri skrivanju ali kdor enega ali več takih tujcev z namenom pridobitve premoženjske koristi zase ali za koga drugega nezakonito spravi čez mejo ali ozemlje države, jih po njem prevaža ali omogoči nezakonito prebivanje na njem. Šesti odstavek pa obravnava situacijo, ko je z izvršitvijo tega kaznivega dejanja (in kaznivih dejanj iz četrtega in petega odstavka 30. člena KZ-1) storilec sebi ali komu drugemu pridobil nesorazmerno premoženjsko korist ali brezpravno delovno silo ali koga izpostavil nevarnosti za življenje in zdravje ali je taka dejanja storil kot član hudodelske združbe. Iz vsebine opredelitev kvalificiranih oblik tihotapljenja ljudi čez državno mejo je razvidno, da gre za izvršitev dejanja v okoliščinah, ki jih zakonodajalec šteje za še posebej zavržne.

10.Ni mogoče pritrditi pritožniku, da je odločilno, da s kaznivim dejanjem ni pridobil nobene premoženjske koristi. Zakon za (del) izvršitvenih dejanj v tretjem odstavku 308. člena KZ-1 določa, da mora biti za kaznivost podan namen pridobitve premoženjske koristi zase ali za koga drugega. Ne določa torej, da morajo biti dejanja izvršena proti plačilu, kot je določal pred novelo leta 2021,

ki je začela veljati 15. 12. 2021.

Da je dolžnik kaznivo dejanje storil z namenom, da bi za sodelovanje pri nezakonitem prestopu državne meje in izvedbo nezakonitega prevoza preko Slovenije prejel plačilo, pa nedvomno izhaja iz zgoraj navedene sodbe Okrožnega sodišča v Kopru.

11.Prav tako ni mogoče slediti pritožniku, da je najbolj pomembno dejstvo, da dolgovi, zajeti v predlogu za začetek postopka osebnega stečaja in odpusta obveznosti, ne izhajajo iz kaznivega dejanja niti niso z njim povezani niti ne izvirajo iz kakšne druge prepovedane dejavnosti dolžnika, saj za takšno stališče v določbah 399. člena ZFPPIPP ni najti opore, zlasti ne ob upoštevanju namena odpusta obveznosti, opredeljenega v prvem odstavku navedenega člena.

12.Pravilno je tako stališče sodišča prve stopnje, da predstavlja kaznivo dejanje, za katerega je bil predlagatelj obsojen, kaznivo dejanje proti premoženju. Sodišče prve stopnje je v zadostni meri obrazložilo, zakaj meni, da gre v danem primeru za kaznivo dejanje proti premoženju. Dodatne razloge za to pa je podalo pritožbeno sodišče.

13.Pritožba se ob povedanem izkaže kot neutemeljena. Pritožbeno sodišče jo je zato zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP), ko je ta uspešno prestal tudi pritožbeni preizkus po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP, oba v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

-------------------------------

1Cst 205/2012, Cst 123/2014, Cst 411/2014, Cst 517/2014, Cst 656/2015, Cst 19/2016, Cst 407/2017, Cst 267/2020, Cst 64/2019, Cst 286/2024, itd.

2N. Kogovšek Šalamon, T. Bobnar, P. Skerbiš, Veliki znanstveni komentar posebnega dela Kazenskega zakonika (KZ-1), posodobljena izdaja, 3. knjiga, Ljubljana 2023, str. 568.

3Prav tam, stran 581.

4Prav tam, stran 576.

5Iz izpisa iz kazenske evidence izhaja, da je bilo obdobje izvršitve kaznivega dejanja, za katerega je bil dolžnik obsojen, 18. 12. 2021 do 19. 12. 2021.