Jedro

Začasni zastopnik nima pritožbe zoper sklep, s katerim je bil postavljen za začasnega zastopnika, saj, razen v izjemnih primerih, zastopanja stranke (dolžnika) ne more odkloniti. Če začasni zastopnik meni, da obstajajo razlogi za odklonitev te funkcije, to sporoči sodišču, ki lahko razveljavi sklep o postavitvi začasnega zastopnika, za kar ni ovir, saj gre za sklep procesnega vodstva, na katerega sodišče ni vezano.

Izrek

Pritožba se zavrže.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom dolžniku X na podlagi 4. točke drugega odstavka 82. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju – ZIZ postavilo začasnega zastopnika, in sicer odvetnico Y (1. in 2. točka izreka) ter sklenilo, da bo začasni zastopnik zastopal dolžnika vse dotlej, dokler dolžnik ali njegov pooblaščenec ne nastopi pred sodiščem oziroma vse dotlej, dokler organ, pristojen za socialne zadeve, ne sporoči sodišču, da je postavil skrbnika (3. točka izreka).

Zoper sklep se je pravočasno pritožila začasna zastopnica, odvetnica Y. Navaja, da z njenim imenovanjem za začasno zastopnico dolžniku v tem postopku niso zagotovljene minimalne pravice, ker pooblaščenka ne more brez listin in brez posveta s stranko opraviti svojega dela. Formalno so sicer izpolnjeni zakonski pogoji za imenovanje začasnega zastopnika. V vsebinskem pogledu pa ni upoštevana specifičnost postopka, glede na to, da se v postopku izvršbe na podlagi verodostojne listine izda sklep le na podlagi trditev upnika, brez kakršnihkoli dokazov. Ob enakopravni obravnavi obeh strank v postopku je dolžnost sodišča, da dolžniku omogoči, da se o tem izjasni, kar v konkretnem primeru ni mogoče. Izdaja sklepa o izvršbi, zoper katerega ni mogoče ugovarjati iz zgoraj navedenih razlogov, lahko dolžniku in njegovim pravnim naslednikom povzroči škodo, ki je večja od te, da v postopku nima začasnega zastopnika. Prevzem zastopanja v takšnih okoliščinah pa je nesprejemljivo tudi za odvetnika, ki svojega dela ne more opraviti, zato je pritožba v celoti utemeljena. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in sklep v celoti razveljavi. Pritožbenih stroškov ne priglaša. Pritožba je bila vročena upniku, vendar ta nanjo ni odgovoril. Pritožba ni dovoljena.

Pritožbeno sodišče uvodoma ugotavlja, da iz konkretnih pritožbenih navedb izhaja, da se začasna zastopnica, odvetnica Y, pritožuje v svojem imenu. Pritožbeno sodišče ob preizkusu pritožbe po 346. členu ZPP v zvezi s 366. členom ZPP, oba v zvezi s 15. členom ZIZ, nadalje ugotavlja in zaključuje, da je pritožba začasne zastopnice nedovoljena, kar je narekovalo njeno zavrženje.

V skladu s prvim odstavkom 82. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ sodišče prve stopnje na predlog upnika dolžniku postavi začasnega zastopnika, če se med postopkom pred sodiščem prve stopnje pokaže, da bi redni postopek s postavitvijo zakonitega zastopnika dolžniku predolgo trajal, tako da bi lahko zaradi tega nastale škodljive posledice za eno ali za obe stranki. Začasni zastopnik se v skladu s 4. točko drugega odstavka 82. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ ob že opisanih pogojih postavi tudi v primeru, če je prebivališče ali sedež dolžnika neznan, pa dolžnik nima pooblaščenca. V skladu s četrtim odstavkom 82. člena ZPP postavi sodišče začasnega zastopnika med notarji, odvetniki ali drugimi strokovno usposobljenimi osebami. Te osebe nimajo pravice, da bi po prosti presoji odklonile imenovanje za začasnega zastopnika. Tako je v 5. členu Zakona o odvetništvu (Ur. l. RS, št. 18/1993 s spremembami – ZOdv) izrecno določeno, da lahko odvetnik odkloni zastopanje, če ga v skladu z zakonom postavi sodišče, le, če obstajajo razlogi, zaradi katerih mora odkloniti zastopanje, ali iz drugih upravičenih razlogov. Če odvetnik meni, da obstajajo razlogi za odklonitev te funkcije, to sporoči sodišču. Če se sodišče s temi razlogi strinja, razveljavi sklep o postavitvi začasnega zastopnika, za kar ni ovir, saj gre za sklep procesnega vodstva, na katerega sodišče ni vezano. Sicer pa sodišče začasnega zastopnika obvesti, da mora opraviti svojo nalogo. Iz navedenega izhaja, da začasni zastopnik nima pritožbe zoper sklep, s katerim je bil postavljen za začasnega zastopnika, saj, razen v izjemnih primerih, zastopanja stranke (dolžnika) ne more odkloniti. O utemeljenosti razlogov za odklonitev zastopanja pa ne more odločati pritožbeno sodišče, ampak sme in mora to storiti sodišče prve stopnje na način, kot je opisan zgoraj. Nenazadnje pa tudi 270. člen ZPP, ki se v postopku izvršbe v skladu s 15. členom ZIZ smiselno uporablja, določa, da zoper odločbe, ki se nanašajo na vodstvo postopka (in med katere spada tudi sklep o postavitvi začasnega zastopnika), ni (posebne) pritožbe.

Ker je torej obravnavana pritožba, ki jo je začasna zastopnica očitno vložila v svojem imenu, nedopustna, jo je pritožbeno sodišče na podlagi 1. točke 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ (v skladu s 352. členom ZPP v zvezi s 366. členom ZPP, oba v zvezi s 15. členom ZIZ) kot nedovoljeno zavrglo.

Sodišče prve stopnje pa naj navedeno pritožbo obravnava kot sporočilo začasne zastopnice o razlogih za odklonitev funkcije začasnega zastopnika in po presoji utemeljenosti teh razlogov svoj sklep razveljavi ali pa začasno zastopnico obvesti, da mora opraviti svojo nalogo.