Jedro

Revizijsko sodišče sodbo pritožbenega sodišča ali sodbi obeh nižjih sodišč razveljavi in zadevo vrne v novo sojenje, če je bilo zaradi zmotne uporabe materialnega prava dejansko stanje nepopolno (ne pa tudi zmotno) ugotovljeno (drugi odstavek 380. člena ZPP). Zmotna uporaba materialnega prava, ki je posledica zmotne ugotovitve dejanskega stanja, ni dovoljen revizijski razlog.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Med trajanjem (sedaj že razvezane) zakonske zveze pravdnih strank je bilo s pogodbo, v kateri je bil kot kupec naveden le toženec, kupljeno stanovanje št. 8 v stavbi v Z. Tožnica je zahtevala ugotovitev, da je solastnica navedenega stanovanja (in še nekaterih premičnin, glede katerih revizija ni vložena) do idealnega deleža ½-ice.

2. Sodišče prve stopnje je tožničinemu tožbenemu zahtevku ugodilo, pritožbeno sodišče pa je takšno sodbo potrdilo.

3. Toženec sodbo sodišča druge stopnje izpodbija z revizijo iz revizijskih razlogov bistvene kršitve procesnih pravil iz 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), ker naj bi si razlogi o odločilnih dejstvih med seboj nasprotovali, in zmotne uporabe materialnega prava, ki je posledica napačnega dejanskega zaključka, da ni uspel dokazati, da naj bi kupnino za stanovanje plačal iz svojega posebnega premoženja; predlaga njeno spremembo z zavrnitvijo tožbenega zahtevka v celoti, podrejeno pa razveljavitev in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje.

4. Revizija je bila vročena tožeči stranki, ki je nanjo obrazloženo odgovorila in predlagala Vrhovnemu sodišču, naj jo zavrne, ter Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije (375. člen ZPP).

5. Revizija ni utemeljena.

6. Procesna kršitev, ki jo uveljavlja revident, je podana, če so razlogi o odločilnih dejstvih v izpodbijani sodbi v medsebojnem nasprotju in sodbe zaradi tega ni mogoče preizkusiti (14. točka drugega odstavka 339. člena ZPP). Na procesne kršitve revizijsko sodišče ne pazi po uradni dolžnosti, pač pa le na zahtevo stranke, ki mora biti zato obrazložena: vsebovati mora pojasnilo, katero ravnanje ali opustitev sodišča naj bi bila v nasprotju s procesnimi opravili (371. člen ZPP). Toženec je zatrjevano nasprotje med razlogi o odločilnih dejstvih argumentiral z obstojem »nasprotja med tem, kar so izpovedale priče in stranke ter vsebino listin in med zaključki, ki sta jih glede tega napravili nižji sodišči.« Posebej izpostavlja zaključek, da ni uspel dokazati, da naj bi kupnino od prodanih nepremičnin vložil v nakup stanovanja, ki ji nasprotujejo ugotovitve o težkem premoženjskem stanju družine, o prodaji njegovega posestva pred nakupom stanovanja in podobno. Povsem jasno torej je, da je ost toženčeve graje naperjena proti dejanskemu zaključku, ki je predstavljal temelj spodnje premise (nedokazanost nakupa stanovanja z denarjem, ki je posebno premoženje), zato, čeprav je uveljavljana kot procesna kršitev, zaradi prepovedi vložitve revizije zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja iz tretjega odstavka 370. člena ZPP, ni dovoljena.

7. Toženec uveljavlja, da je bila zmotno uporabljena določba drugega odstavka 51. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, po kateri je skupno premoženje zakoncev le tisto, ki je bilo pridobljeno z delom v času trajanja zakonske zveze in ki sta jo nižji sodišči pri presoji, da sporno stanovanje predstavlja skupno premoženje bivših zakoncev uporabili zato, ker nista ugotovili, da je bila kupnina zanj pridobljena s prodajo premoženja, ki ga je sam podedoval. Njegovo stališče je zmotno. Revizijsko sodišče sodbo pritožbenega sodišča ali sodbi obeh nižjih sodišč razveljavi in zadevo vrne v novo sojenje, če je bilo zaradi zmotne uporabe materialnega prava dejansko stanje nepopolno (ne pa tudi zmotno) ugotovljeno (drugi odstavek 380. člena ZPP). Zmotna uporaba materialnega prava, ki je posledica zmotne ugotovitve dejanskega stanja, ni dovoljen revizijski razlog.

8. Ker uveljavljani ali uradoma upoštevni revizijski razlogi niso podani, je revizija neutemeljena in jo je Vrhovno sodišče zavrnilo (378. člen ZPP).