Jedro

Sodišče prve stopnje v zvezi z vstopom novega upnika v obravnavani izvršilni postopek ne bi smelo uporabiti analogno določila drugega odstavka 425. člena ZGD-1, po katerem lahko upniki uveljavljajo terjatve do družbenikov v primeru likvidacije družbe po skrajšanem postopku (prvi odstavek 425. člena ZGD-1) v prekluzivnem zakonskem roku po objavi izbrisa družbe iz sodnega registra. Pravilno je razlikovati odgovornost družbenikov za obveznosti družbe, ki je izrecno časovno omejena in pravno nasledstvo družbenikov glede premoženja družbe, ki je prenehala po skrajšanem postopku (brez likvidacije).

Ali ima družba premoženje (terjatve) ali ne, za prenehanje po skrajšanem postopku (brez likvidacije) ni bistveno. Pravna vprašanja obveznosti in terjatev družbe v postopku prenehanja po skrajšanem postopku so ločena, s čimer odpade podlaga za sklepanje po podobnem.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, sklep sodišča prve stopnje razveljavi in se mu zadeva vrne v nov postopek.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrglo predlog za vstop novega upnika F. d.o.o. in ustavilo izvršilni postopek.

2. Pritožnik v pravočasni pritožbi navaja, da sodišče prve stopnje ne bi smelo uporabiti prekluzivnega roka iz drugega odstavka 435. člena Zakona o gospodarskih družbah (v nadaljevanju ZGD-1). V sklepu o prenehanju upnika je bilo navedeno, da vse premoženje preide na edinega družbenika F. d.o.o., ki je po pojasnjenem njegov pravni naslednik tudi v zvezi z navedeno izvršbo. Predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve v nov postopek. Priglaša pritožbene stroške.

3. Odgovor na pritožbo ni bil podan.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje v zvezi z vstopom novega upnika v obravnavani izvršilni postopek ne bi smelo uporabiti analogno določila drugega odstavka 425. člena ZGD-1, po katerem lahko upniki uveljavljajo terjatve do družbenikov v primeru likvidacije družbe po skrajšanem postopku (prvi odstavek 425. člena ZGD-1) v prekluzivnem zakonskem roku po objavi izbrisa družbe iz sodnega registra. Pravilno je razlikovati odgovornost družbenikov za obveznosti družbe, ki je izrecno časovno omejena in pravno nasledstvo družbenikov glede premoženja družbe, ki je prenehala po skrajšanem postopku (brez likvidacije).

6. Odgovornost družbenikov v primeru prenehanja po skrajšanem postopku je utemeljena na jamstvu, da so vse obveznosti družbe poplačane, kar potrdijo družbeniki v notarsko overjeni izjavi, ki nadomesti likvidacijski postopek (prvi odstavek 425. člena ZGD-1). Predpostavka za prenehanje družbe po skrajšanem postopku je po pojasnjenem neobstoj upnikov in s tem dolgov družbe. Njihova odgovornost tako pride v poštev le za obveznosti, za katere družbeniki niso vedeli. Glede teh so postavljeni v položaj osebno odgovornih družbenikov za obveznosti kapitalske družbe. Navedena izjava družbenikov ima pomen prevzema dolga po 427. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ).1 Gre za položaj, ki je opredeljen v drugem odstavku 25. člena ZIZ (izvršba proti družbeniku).

7. Ali ima družba premoženje (terjatve) ali ne, za prenehanje po skrajšanem postopku (brez likvidacije) ni bistveno.2 Pravna vprašanja obveznosti in terjatev družbe v postopku prenehanja po skrajšanem postopku so ločena, s čimer odpade podlaga za sklepanje po podobnem. Namen prekluzije iz drugega odstavka 425. člena ZGD-1, ki je v razbremenitvi negotovosti družbenikov, ali morda še obstoji kakšna nepoplačana obveznost družbe, ki je prenehala, za premoženje družbe ne pride v poštev. Za terjatve družbe, ki je prenehala po skrajšanem postopku brez likvidacije, po pojasnjenem ni dopustno analogno uporabiti prekluzivnega roka, ki se nanaša na uveljavljanje njenih obveznosti, kot je zmotno storilo sodišče prve stopnje.

8. Z ustavnega vidika je imetništvo terjatve varovano kot premoženjska pravica v okviru ustavne pravice do zasebne lastnine (33. člen Ustave RS - v nadaljevanju URS). Vsako njeno omejevanje mora biti zakonsko jasno opredeljeno in ustavnoskladno utemeljeno (tretji odstavek 15. člena URS). Uveljavljanje terjatev družbe, ki je prenehala po skrajšanem postopku, ni časovno omejena. Splošno uporaben je le institut zastaranja, ki pa nima pomena izgube pravice, kot velja za prekluzijo.

9. Družbenike kot nove upnike in pravne naslednike terjatev družbe, ki je prenehala po skrajšanem postopku, je pravilno obravnavati v okviru določila tretjega odstavka 24. člena ZIZ. Za enoosebno družbo z omejeno odgovornostjo, ki je prenehala po skrajšanem postopka, zadošča kot dokaz javna ali po zakonu overjena listina, ki dokazuje, da je družba prenehala po skrajšanem postopku in kdo je bil njen edini družbenik. Če je bilo družbenikov več, pa je v sklepu o prenehanju družbe povzet tudi predlog o delitvi premoženja (426. člen ZGD-1).

10. Po pojasnjenem je sodišče druge stopnje pritožbi ugodilo, sklep razveljavilo in sodišču prve stopnje vrnilo zadevo v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). V novem postopku bo moralo sodišče prve stopnje vstop novega upnika vsebinsko presoditi.

11. Odločitev o stroških pritožbenega postopka je sodišče druge stopnje pridržalo za končno odločbo v skladu z določilom tretjega odstavka 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.

1 Primerjaj Ivanjko, Š. v: Kocbek, M. (ur.). Veliki komentar Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1). GV Založba, Ljubljana, 2007, 2. knjiga, str. 804. 2 Prav tam.