Jedro

Ker želi tožnik brezplačno pravno pomoč za pravno svetovanje in zastopanje v zvezi z izrednima pravnima sredstvoma - obnove postopka in revizije, morajo obstajati okoliščine in dejstva, ki kažejo na to, da bi tožnik z zahtevkoma uspel. V pravdni zadevi, na katero se njegova prošnja nanaša, te okoliščine ne obstoje, in možnosti, da bi z zahtevkoma uspel ni, zato ni razumno sprožiti postopka. Tožnik zato ni upravičen do brezplačne pravne pomoči, ker niso izpolnjeni pogoji iz 24. člena ZBPP.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba.

Obrazložitev

Upravno sodišče je z izpodbijano sodbo na podlagi 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS) zavrnilo tožnikovo tožbo zoper odločbo tožene stranke z dne 10.6.2004, s katero je bila zavrnjena njegova prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči v obsegu pravnega svetovanja in zastopanja v zvezi z izrednim pravnim sredstvom. Tožena stranka navaja, da je po pravnomočni sodbi Okrajnega sodišča v Ajdovščini z dne 13.2.2003, v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Kopru, tožnik dolžan plačati S.V.T., kot zakoniti dedinji M.T., posojeni znesek, glavnico v znesku 192.000 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi ter ji povrniti pravdne stroške.

Sklicevanje tožnika na dejstvo, da je denar M.T. vrnil in da bi to potrdila priča E.B., je prepozno. V skladu s 1. odstavkom 286. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) mora namreč stranka najkasneje na prvem naroku za glavno obravnavo navesti vsa dejstva in ponuditi dokaze, ki so potrebni za ugotovitev njenih navedb. Kot izhaja iz navedenih sodb pa tožnik pisnega odgovora na tožbo ni podal in se tudi ni udeleževal naroka v zadevi, čeprav je bil vabljen tudi zaradi zaslišanja. Tako je nastopila prekluzija navajanja dejstev in dokazov. Poleg tega pa odsotnosti z zadnjega naroka, ki je bil podlaga sodni odločitvi, ni opravičil. Zato v tem primeru ne gre za novo dejstvo, nov dokaz, ki ga ne bi mogel navesti že na prvem naroku. Izpodbijanje pravnomočne sodne odločbe z izrednim pravnim sredstvom obnove postopka, na katero se tožnik smiselno sklicuje, je zato nerazumno in nima verjetnega izgleda za uspeh. Tudi izpodbijanje pravnomočne sodbe, izdane na drugi stopnji z vložitvijo revizije, je očitno nerazumno. Po 2. odstavku 367. člena ZPP je namreč revizija dovoljena le, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presega 1.000.000 SIT. Ker v pravdni zadevi vrednost spornega predmeta ne presega navedenega zneska, revizija ni dovoljena. Tako tožnik ne izpolnjuje pogoja iz 1. in 4. alinee 1. odstavka 24. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP), zato je bila njegova prošnja kot neutemeljena zavrnjena.

Upravno sodišče v izpodbijani sodbi v celoti sledi obrazložitvi izpodbijane odločbe tožene stranke (2. odstavek 67. člena ZUS).

Ugotavlja, da je tožena stranka v tej zadevi pravilno uporabila določbe 1. in 4. alinee 1. odstavka 24. člena ZBPP. Iz upravnih spisov izhaja, da je tožnik na podlagi citirane pravnomočne sodbe dolžan plačati S.V.T. kot zakoniti dedinji M.T., posojeni znesek 192.000 SIT s pripadki. Gre torej za prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči v zvezi z vlaganjem izrednih pravnih sredstev, ki pa bi bila neuspešna, saj je postopek, ki je s sodno odločbo pravnomočno končan, v skladu z 10. točko 1. odstavka 394. člena ZPP, na predlog stranke mogoče obnoviti, če ta zve za nova dejstva ali pa najde ali pridobi možnost uporabiti nove dokaze, na podlagi katerih bi bila lahko izdana zanjo ugodnejša odločba, če bi bila ta dejstva oziroma če bi bili ti dokazi uporabljeni v prejšnjem postopku. Predlaganje zaslišanja priče, za katero je tožnik vedel že prej, pa prav gotovo ni takšen nov dokaz oziroma novo dejstvo, ki bi ga bilo mogoče upoštevati kot obnovitveni razlog, saj bi tožnik moral v skladu s 1. odstavkom 286. člena ZPP najkasneje na prvem naroku za glavno obravnavo navesti vsa dejstva in ponuditi dokaze, ki so potrebni za ugotovitev njegovih navedb. Tožnik pa tudi ne bi mogel uspeti z revizijo zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji, saj je v 2. odstavku 367. člena ZPP določeno, da je v premoženjskih sporih revizija dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodne odločbe presega 1.000.000 SIT. Iz upravnih spisov pa izhaja, da je znesek, ki ga mora tožnik v skladu s pravnomočno sodbo vrniti, znesek 192.000 SIT.

Tožnik v pritožbi smiselno navaja, da je dolgovani denar vrnil pokojnemu M.T. pred njegovo smrtjo in pred pričo. Zdaj pa hočejo njegovi sorodniki na njegov račun zaslužiti.

Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

Pri presoji dodelitve brezplačne pravne pomoči se kot objektivni pogoji upoštevajo okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za pridobitev brezplačne pravne pomoči, med drugim, da zadeva ni očitno nerazumna (1.alinea 1. odstavka 24. člena) oziroma, da ima zadeva verjeten izgled za uspeh in jo je razumno sprožati ali se braniti ali ugovarjati v postopku s pravnimi sredstvi glede na izid zadeve (4. alinea 1. odstavka 24. člena).

Upravno sodišče in tožena stranka sta pravilno ugotovila, da tožnik o zadevi, v zvezi s katero je vložil prošnjo za odobritev brezplačne pravne pomoči ni izkazal, da izpolnjuje pogoje za njeno dodelitev, določene v 1. in 4. alinei 1. odstavka 24. člena ZBPP. V obravnavanem primeru je tožnik vložil prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči v zvezi z vlaganjem izrednih pravnih sredstev, obnove postopka oziroma revizije, s katerimi pa tudi po presoji pritožbenega sodišča ne bi mogel uspeti. Predlaganje zaslišanja priče, za katero je tožnik vedel že prej, pa njenega zaslišanje ni predlagal, oziroma se naroka za glavno obravnavo ni udeležil, ni šteti za nov dokaz oziroma novo dejstvo, ki bi ga bilo mogoče upoštevati kot obnovitveni razlog, saj bi moral tožnik zaslišanje navedene priče predlagati najkasneje na prvem naroku za glavno obravnavo. Izpodbijanje pravnomočne sodbe z izrednim pravnim sredstvom obnove postopka je zato nerazumno in nima verjetnega izgleda na uspeh (4. alinea 1. odstavka 24. člena ZBPP). V pritožbi uveljavljani tožnikov ugovor, da je denar pokojnemu M.T. vrnil pred pričo, ne vpliva na drugačno odločitev v zadevi.

Tudi vložitev revizije zoper drugostopno sodbo je očitno nerazumna (1. alinea 1. odstavka 24. člena ZBPP), saj je po 2. odstavku 367. člena ZPP revizija dovoljena le, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presega 1.000.000 SIT, v zadevi pa gre za vrednost spornega predmeta 192.000 SIT. Zato je odločitev sodišča prve stopnje, ki je tožnikovo tožbo kot neutemeljeno zavrnilo, pravilna in zakonita.

Glede na navedeno je vrhovno sodišče na podlagi 73. člena ZUS pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo.