Jedro

Mnenje ločitvenega upnika se kot procesna predpostavka razlikuje od potrebnega soglasja ločitvenega upnika, ki je potrebno v primeru, da kupnina ne dosega polovice vrednosti premoženja, ocenjenega po likvidacijski vrednosti. V primeru, ko zakon nalaga sodišču, da odloča o soglasju na podlagi mnenja upniškega odbora oziroma ločitvenega upnika, to pomeni, da sodišče na takšno mnenje ni vezano, svojo odločitev pa mora utemeljiti na ta način, da se opredeli do relevantnih navedb oziroma podanih stališč v podanem mnenju.

Pritožnik je v negativnem mnenju svoje nestrinjanje k sklenitvi pogodbe o prodaji premoženja utemeljil zgolj z mnenjem, da bi moral stečajni upravitelj razpisati novo javno dražbo za prodajo premoženja stečajnega dolžnika oziroma novo (zavezujoče) zbiranje ponudb. Pritožnik se je v svojem mnenju skliceval na okoliščine, ki ne morejo biti več predmet presoje v tej fazi postopka. Zgolj nestrinjanje ločitvenega upnika z doseženo prodajno ceno pa ne more biti razlog za odklonitev soglasja k sklenjeni pogodbi po postopku, opredeljenem s sklepom o prodaji.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom (red. št. 8683) je prvostopenjsko sodišče podalo soglasje k sklenitvi prodajne pogodbe, sklenjene dne 26. 9. 2014 med stečajnim dolžnikom kot prodajalcem ter družbo B. d.o.o. kot kupcem, glede nepremičnin, ki v naravi predstavljajo kompleks industrijskega obrata X., skupaj z betonarnama, za kupnino v znesku 5,710.000,00 EUR neto.

2. V pritožbenem roku je zoper prvostopenjski sklep pritožbo vložil ločitveni upnik, D. d.d., (red. št. 8720). Skliceval se je na vse pritožbene razloge in pritožbenemu sodišču predlagal, da izpodbijani sklep spremeni tako, da se soglasje k sklenitvi prodajne pogodbe s kupcem B. d.o.o. zavrne, podrejeno temu pa, da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne v ponovno odločanje prvostopenjskemu sodišču. 3. Stečajni upravitelj dolžnika je v odgovoru na pritožbo nasprotoval pritožbenim navedbam in zatrjeval, da so podani vsi zakonski pogoji za izdajo soglasja sodišča k sklenjeni pogodbi po 341. členu Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju ZFPPIPP).

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Soglasje sodišča k sklenitvi prodajne pogodbe, s katero stečajni upravitelj proda premoženje stečajnega dolžnika, predstavlja odložni pogoj za uveljavitev takšnega pravnega posla. Pogoji za izdajo takšnega soglasja pa so opredeljeni v 341. člena ZFPPIPP. V konkretnem primeru je predmet prodajne pogodbe premoženje, na katerem ima pritožnik ločitveno pravico.

6. Pritožnik v pritožbi ne izpodbija ugotovitev prvostopenjskega sodišča, da je bil 4. 10. 2013 v skladu s 330. členom ZFPPIPP izdan sklep (red. št. 7972) o prodaji nepremičnin, ki so predmet pogodbe, h kateri je podalo soglasje prvostopenjsko sodišče z izpodbijanim sklepom. Z navedenim sklepom je bil opredeljen način izvedbe prodaje z zbiranjem nezavezujočih ponudb in z neposrednimi pogajanji s kupci. Morebitno nestrinjanje s takšnim načinom izvedbe prodaje bi moral pritožnik oziroma njegov pravni prednik uveljavljati s pritožbo zoper sklep o prodaji. Po pravnomočnosti sklepa, s katerim je sodišče opredelilo način prodaje premoženja, pritožnik s pritožbo zoper sklep o soglasju k sklenitvi prodajne pogodbe ne more več uveljavljati teh razlogov, oziroma ti razlogi v zvezi s presojo izpodbijanega sklepa ne morejo biti pravno upoštevni.

7. Pritožnik v pritožbi izrecno pritrjuje ugotovitvi prvostopenjskega sodišča, da kupnina, določena v pogodbi, h kateri je izdano soglasje, presega 50 % ocenjene likvidacijske vrednosti premoženja. Ob teh dejanskih okoliščinah sodišče odloča o izdaji soglasja v smislu 2. točke četrtega odstavka 341. člena ZFPPIPP na podlagi mnenja upniškega odbora in mnenja ločitvenih upnikov v skladu z 2. točko drugega odstavka 345. člena ZFPPIPP.

8. Edini konkretizirani očitek prvostopenjskemu sodišču v pritožbi s tem v zvezi je, da prvostopenjsko sodišče ni upoštevalo negativnega mnenja pritožnika k sklenitvi prodajne pogodbe pod navedenimi pogoji. Mnenje ločitvenega upnika se kot procesna predpostavka razlikuje od potrebnega soglasja ločitvenega upnika, ki je potrebno v primeru, da kupnina ne dosega polovice vrednosti premoženja, ocenjenega po likvidacijski vrednosti. V primeru, ko zakon nalaga sodišču, da odloča o soglasju na podlagi mnenja upniškega odbora oziroma ločitvenega upnika, to pomeni, da sodišče na takšno mnenje ni vezano, svojo odločitev pa mora utemeljiti na ta način, da se opredeli do relevantnih navedb oziroma podanih stališč v podanem mnenju.

9. Sodišče prve stopnje se je v obrazložitvi izpodbijanega sklepa opredelilo do podanega negativnega mnenja pritožnika z ugotovitvijo, da pritožnik kot ločitveni upnik svojega negativnega mnenja ni ustrezno substanciral. Pritožbeno sodišče takšni ugotovitvi prvostopenjskega sodišča v celoti pritrjuje. Pritožnik je namreč v negativnem mnenju z dne 13. 10. 2014 (red. št. 8631) svoje nestrinjanje k sklenitvi pogodbe o prodaji premoženja utemeljil zgolj z mnenjem, da bi moral stečajni upravitelj razpisati novo javno dražbo za prodajo zgoraj navedenega premoženja stečajnega dolžnika oziroma novo (zavezujoče) zbiranje ponudb. Pritožnik se je v svojem mnenju skliceval na okoliščine, ki ne morejo biti več predmet presoje v tej fazi postopka. Zgolj nestrinjanje ločitvenega upnika z doseženo prodajno ceno pa ne more biti razlog za odklonitev soglasja k sklenjeni pogodbi po postopku, opredeljenem s sklepom o prodaji z dne 4 .10. 2013. 10. Pritožnik se v zvezi z izvedbo postopka sklepanja prodajne pogodbe sklicuje, da naj ne bi bilo omogočeno ponudniku S. d.o.o. omogočiti izvedbo raziskave zemljišča glede onesnaženja, čemur naj sodišče ne bi sledilo. Pritožbeno sodišče pri tem pojasnjuje, da zgolj takšne pavšalne navedbe pritožnika ne zagotavljajo, da bi stečajni upravitelj dejansko lahko s takšnim ponudnikom dosegel višjo pogodbeno ceno, kot v izpogajani pogodbi. Stečajni upravitelj pa je s tem v zvezi tudi podal konkretizirano pojasnilo v odgovoru na pritožbo, da navedeni ponudnik, na katerega se sklicuje pritožnik, ni bil pripravljen plačati varščine za resnost ponudbe, kar je opravičljivi razlog za nenadaljevanje pogajanj s takšnim ponudnikom.

11. Neutemeljeno je tudi pritožbeno sklicevanje na domnevno resno ponudbo zainteresiranega kupca C., ki naj bi ga zanimal nakup kompleksa B. po ceni 6,000.000,00 EUR, povečano za davek, kar naj bi izhajalo iz dokumenta, ki ga je predložil pritožnik. Pritožbeno sodišče tako predložene listine ni dolžno upoštevati, saj je sestavljeno v tujem jeziku, brez priloženega prevoda (drugi odstavek 226. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP). Poleg tega pa listina, naslovljena na pritožnika in ne na stečajnega dolžnika, niti ni datirana, pri čemer pa je stečajni upravitelj v odgovoru na pritožbo izrecno zanikal prejem tovrstne ponudbe.

12. Upoštevaje navedene razloge se tako izkaže, da s pritožbo uveljavljani pritožbeni razlogi niso podani. Ker pritožbeno sodišče v okviru uradnega preizkusa izpodbijanega sklepa ni ugotovilo absolutnih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP), je pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).