8. 12. 2023

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude Igorja Kozjaka, Gračišče, na seji 8. decembra 2023

sklenilo:

1.Predlog, naj se v odločbi ali sklepu ne navedejo osebni podatki pobudnika, se zavrne.

2.Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti 62. člena Kolektivne pogodbe za dejavnost vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 52/94, 49/95, 34/96, 45/96 – popr., 51/98, 28/99, 39/2000, 56/01, 64/01, 78/01 – popr., 56/02, 60/08, 79/11, 40/12, 46/13, 106/15, 8/16 – popr., 45/17, 46/17, 80/18, 160/20, 88/21, 136/22 in 11/23) se zavrže.

OBRAZLOŽITEV

1.Pobudnik izpodbija 62. člen Kolektivne pogodbe za dejavnost vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji, ki ureja varstvo starejših delavcev. Navaja, da je izpodbijana določba v delu, ki se nanaša na spol delavca – delavke, v neskladju s 14. členom Ustave.

2.Pobudnik predlaga, naj se v odločbi ali v sklepu ne navedejo njegovi osebni podatki.

3.Po drugem odstavku 38.a člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo, 109/12, 23/20 in 92/21 – v nadaljevanju ZUstS) lahko Ustavno sodišče zaradi varstva zasebnosti odloči, da se v odločbi ali sklepu ne navedejo osebni podatki udeleženca v postopku ali osebni podatki drugega posameznika. Prikritje identitete predstavlja izjemo. Za prikritje identitete morajo biti izkazane posebne okoliščine, ki v konkretni zadevi kažejo na potrebo po odstopu od splošnega pravila javnosti postopkov pred Ustavnim sodiščem. Iz ustavnosodne presoje izhaja, da mora predlagatelj v predlogu za prikritje identitete navesti razloge, ki predlog utemeljujejo glede na njegov namen varstva zasebnosti, in ti razlogi morajo biti konkretizirani.[1] Pobudnik razlogov za prikritje identitete ne navaja. Zato je Ustavno sodišče njegov predlog zavrnilo (1. točka izreka).

4.Po ustaljeni ustavnosodni presoji Ustavno sodišče ni pristojno za presojo ustavnosti in zakonitosti določb kolektivnih pogodb. Po točki c) prvega odstavka 6. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (Uradni list RS, št. 2/04 in 10/04 – popr. – ZDSS-1) so namreč za odločanje o skladnosti kolektivnih pogodb z zakonom pristojna delovna sodišča v kolektivnih delovnih sporih. Glede na to, da so po Ustavi (125. člen) sodniki pri opravljanju sodniške funkcije vezani na Ustavo in zakon, vsebuje sodna presoja skladnosti kolektivnih pogodb z zakonom hkrati tudi presojo njihove skladnosti z Ustavo. Če bi delovno sodišče pri presoji zakonitosti kolektivne pogodbe menilo, da je zakon, s katerim mora biti kolektivna pogodba skladna, v neskladju z Ustavo, bi moralo po 156. členu Ustave postopek prekiniti in začeti postopek za oceno ustavnosti zakona pred Ustavnim sodiščem.[2] Glede na navedeno je Ustavno sodišče pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti oziroma zakonitosti izpodbijane določbe zavrglo (2. točka izreka).

5.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi tretjega odstavka 38.a člena in tretjega odstavka 25. člena ZUstS ter prve alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 86/07, 54/10, 56/11, 70/17 in 35/20) v sestavi: predsednik dr. Matej Accetto ter sodnice in sodniki dr. Rok Čeferin, Dr. Dr. Klemen Jaklič (Oxford ZK, Harvard ZDA), dr. Rajko Knez, dr. Neža Kogovšek Šalamon, dr. Špelca Mežnar, dr. Rok Svetlič, Marko Šorli in dr. Katja Šugman Stubbs. Sklep je sprejelo soglasno.

dr. Matej Accetto

Predsednik

[1]Glej npr. sklep Ustavnega sodišča št. U-I-173/23 z dne 13. 9. 2023, 2. točka obrazložitve.

[2]Tako npr. v sklepih Ustavnega sodišča št. U-I-323/04 z dne 10. 5. 2005, št. U-I-53/11 z dne 9. 3. 2012, št. U-I-85/12 z dne 3. 5. 2012, št. U-I-203/13 z dne 17. 10. 2013 in št. U-I-47/21 z dne 20. 9. 2021.