Jedro

Pri nasprotnem udeležencu gre za neopredeljeno demenco. Ob gibalni oviranosti izstopa njegova zmerno huda okrnjenost višjih živčnih funkcij, predvsem z okrnjenimi spominskimi sposobnostmi in presojo, pojavljajo se formalne motnje mišljenja. Do lastnega upada višjih živčnih funkcij je nekritičen.

V času odločanja o pritožbi še ni bilo pogojev za pravnomočnost sklepa (še ni potekel rok za pritožbo ostalih udeležencev), zato sklepa še ni mogoče potrditi. Skladno s tretjim odstavkom 67. člena ZDZdr je odločeno le o pritožbi odvetnice zadržane osebe. Učinek pravnomočnosti sklepa bo nastopil, ko se bo iztekel rok za pritožbo ostalih udeležencev ali ko bo pritožbeno sodišče odločilo o njihovi morebitni pritožbi.

Izrek

Pritožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje odločilo, da je predlog za sprejem nasprotnega udeleženca na oddelek pod posebnim nadzorom psihiatrične bolnišnice utemeljen in da se nasprotni udeleženec sprejme v oddelek pod posebnim nadzorom psihiatrične bolnišnice za čas 8 tednov od dneva sprejema. Stroški tega postopka bremenijo proračun.

2. Zoper ta sklep se je po svoji pooblaščenki pritožil nasprotni udeleženec zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in kršitve materialnega zakona. Predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo obravnavanje, podrejeno pa spremeni odločitev sodišča prve stopnje tako, da predlog predlagatelja kot neutemeljen zavrne. Navaja, da se ne strinja zlasti z ugotovitvami in zaključki sodnega izvedenca psihiatrične stroke in jih doživlja kot krivične. Sodni izvedenec si je v tako kratkem času obiska in razgovora z njim ustvaril napačen vtis oziroma so njegove ugotovitve neutemeljene, najmanj pa preuranjene. Obisk sodnega izvedenca je nasprotnega udeleženca presenetil in vznemiril. Je v 99. letu starosti in je splošno znano, da take osebe ob stiku z nepoznano osebo naredijo slabši vtis že zaradi zadrege in negotovosti. Med negovalkami Doma X so tudi takšne, ki nimajo pritožb na nasprotnega udeleženca in nasprotno menijo, da bi lahko še naprej živel doma ob potrebni organizirani pomoči. Če bi sodišče sprejelo dokazni predlog pooblaščenke, da bi se narok opravil na kraju samem, bi se lahko prepričalo, da ima nasprotni udeleženec več kot primerne pogoje, da si organizira nego in skrb na svojem domu. Prav tako bi lahko opravilo razgovor z njim in se samo prepričalo, da v svojem poznanem okolju, čeprav omejen v gibanju, glede na svojo visoko starost zadovoljivo funkcionira. Nasprotni udeleženec hodi s pomočjo „hojce“ in fizično ne bi mogel pristopiti na narok. Pritožbe negovalk so pretirane. Ima svoje razloge, zakaj hrani gotovino doma. Četudi nima povsem realne predstave o denarju, si ne povzroča škode. Bankovec za 500 EUR je vrgel v koš iz razloga, ker se je strgal na dve polovici, pri čemer nasprotni udeleženec ni vedel, da tako poškodovanega banka sprejme. Sodišče ni v celoti razčistilo dejanskega stanja, na podlagi dokazov pa sprejelo napačen zaključek s tem, ko je odločilo, da se nasprotnega udeleženca za osem tednov namesti v psihiatrično bolnišnico za potrebe ugotavljanja vzroka demence. Sodni izvedenec je po pregledu nasprotnega udeleženca kot diagnozo navedel neopredeljeno demenco. Brez strokovnega znanja se postavlja vprašanje smiselnosti izpodbijanega ukrepa. Pri tem je treba pretehtati na eni strani, kolikšna možnost sploh obstaja, da se pri nasprotnemu udeležencu z diagnostiko ugotovi morebitni reverzibilni vzrok, v posledici katerega se demenca lahko odpravi oziroma ozdravi in na drugi strani škodo, ki bi jo tak ukrep zagotovo povzročil nasprotnemu udeležencu, če bi ga proti njegovi volji na silo iztrgali iz svojega vsakdanjega okolja, v katerem z organizirano pomočjo zmore funkcionirati brez nevarnosti za zdravje in življenje (svoje in drugih) in brez nevarnosti za škodo na premoženju. Gre za osebo v 99. letu starosti, pri kateri je z vidika laika močno vprašljivo, da bi bil vzrok demence reverzibilen, zato se poraja vprašanje, ali ima iskanje vzroka neopredeljene demence sploh smisel oziroma bi nasprotnemu udeležencu povzročilo več škode kot koristi. Nasprotni udeleženec ne vidi potrebe, da bi bilo potrebno vzrok demence ugotavljati tako kot zatrjuje sodni izvedenec, vsekakor pa je prepričan, da bi v psihofizičnem stanju, v kakršnem je, lahko živel še naprej doma v svojem okolju in si po potrebi povečeval tujo pomoč, kolikor bi bilo to potrebno. Kakršenkoli ukrep, da bi moral svoj dom zapustiti, pa bi bil zanj ukrep proti njegovi volji in brez njegovega soglasja in bi zanj pomenil konec življenja. Meni, da niso izpolnjeni zakonski pogoji za odločitev sodišča v izpodbijanem sklepu.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je postopek potekal v skladu z določili ZDZdr, glede na ugotovljena dejstva pa je bilo pravilno uporabljeno tudi materialno pravo. Sklep ima tudi vse razloge o odločilnih dejstvih.

5. Dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje v izpodbijanem sklepu imajo oporo v izvidu in mnenju izvedenca dr. med. spec. psih. A. A. ter zbrani listinski dokumentaciji (policijsko poročilo, zdravniška dokumentacija, poročila oseb, ki so izvajale pomoč na domu). Sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo, da ima za odločitev na razpolago dovolj listinske dokumentacije, zaradi epidemije Corona virusa COVID-19 pa udeleženca ni obiskalo na njegovem domu. Pregled nasprotnega udeleženca je opravil sodni izvedenec. Obisk je trajal 40 minut, zato si je izvedenec lahko ustvaril vtis o stanju nasprotnega udeleženca. Neutemeljene so pritožbene navedbe, da so ugotovitve izvedenca neutemeljene in preuranjene. Na podlagi izvedenih dokazov je sodišče prve stopnje pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje in pravilno zaključilo, da so podani vsi pogoji iz 39. člena ZDZdr za zdravljenje osebe na oddelku pod posebnim nadzorom brez njene privolitve. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da gre pri nasprotnem udeležencu za neopredeljeno demenco. Ob gibalni oviranosti izstopa predvsem njegova zmerno huda okrnjenost višjih živčnih funkcij, predvsem z okrnjenimi spominskimi sposobnostmi in presojo, pojavljajo se formalne motnje mišljenja. Do lastnega upada višjih živčnih funkcij je nekritičen. Zaradi demence je stik nasprotnega udeleženca z realnostjo hudo moten, saj si v spomin ni sposoben uskladiščiti zadostne količine podatkov, da bi si mogel ustvariti realno predstavo o situaciji, v kateri se nahaja, ter vzpostaviti ustrezno kritičnost do lastnega zdravstvenega stanja. Zaradi navedene psihične motnje je njegova sposobnost obvladovanja lastnega ravnanja hudo motena, saj ob formalnih motnjah mišljenja in upadu višjih živčnih funkcij nasploh ni sposoben logično načrtovati svojega vedenja in ob tem upoštevati tudi lastnega zdravstvenega stanja. Izvedenec je ocenil, da je pri nasprotnem udeležencu potrebno akutno bolnišnično zdravljenje, ki bi bilo namenjeno tudi izključitvi morebitnega reverzibilnega vzroka demence. Tudi pritožbeno sodišče nima pomislekov v pravilnost in prepričljivost izvedenskega mnenja, zato so neutemeljene pritožbene navedbe o nesmiselnosti ukrepa. Tudi ob tehtanju možnosti ugotovitve reverzibilnega vzroka in posledic pri nasprotnem udeležencu zaradi zadržanja, pretehta dejstvo, da je ob ugotovitvi reverzibilnega vzroka mogoče izboljšanje zdravstvenega stanja nasprotnega udeleženca v primerjavi s sedanjim stanjem. Ob ustrezni terapiji bi se njegovo zdravstveno stanje lahko izboljšalo v tolikšni meri, da prvotno predlagane nastanitve v varovanem oddelku socialno varstvenega zavoda sploh ne bi potreboval. V sedanjem stanju pa je hospitalizacija in omejitev pravic udeleženca nujno potrebna, saj obstaja nevarnost, da bi v primeru, če se nasprotni udeleženec določen čas ne bi zdravil na oddelku pod posebnim nadzorom, hudo ogrožal svoje zdravje in življenje, zdravje in življenje drugih, prav tako pa svoje premoženje in premoženje drugih ljudi. Iz obširnih ugotovitev sodišča prve stopnje, ki jih pritožbeno sodišče sprejema, izhajajo velike težave nasprotnega udeleženca na področju upravljanja z denarjem in povzročanje hude premoženjske škode sebi, zaradi stanja udeleženca pa lahko pride tudi do povzročitve nezgode s hujšimi posledicami za zdravje in življenje nasprotnega udeleženca in sostanovalce v večstanovanjski hiši. Pritožba tako neutemeljeno navaja, da nasprotni udeleženec zmore funkcionirati brez nevarnosti za zdravje in življenje (svoje in drugih) in brez nevarnosti za škodo na svojem premoženju in premoženju drugih.

6. Sodišče prve stopnje pa je glede na mnenje izvedenca tudi pravilno ocenilo, da vzrokov in ogrožanja ni mogoče odvrniti z drugimi (milejšimi) oblikami pomoči. Navedenega ogrožanja zaenkrat ni mogoče odpraviti na kak drug način izven oddelka pod posebnim nadzorom psihiatrične bolnišnice.

7. Glede na navedeno so tudi po oceni pritožbenega sodišča podani vsi kumulativno zahtevani pogoji za pridržanje na zdravljenju na oddelku pod posebnim nadzorom v skladu s 53. členom v zvezi z 39. členom ZDZdr. Poseg v udeleženčeve ustavnopravno varovane pravice ima torej vso potrebno zakonsko podlago.

8. Pritožbeno sodišče tudi ni zaznalo nobene od tistih kršitev, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku1 - ZNP-1 in v zvezi s prvim odstavkom 30. člena ZDZdr). Zato je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1). V času odločanja o pritožbi še ni bilo pogojev za pravnomočnost sklepa (še ni potekel rok za pritožbo ostalih udeležencev). Zato sklepa še ni mogoče potrditi. Skladno s tretjim odstavkom 67. člena ZDZdr je odločeno le o pritožbi odvetnice zadržane osebe. Učinek pravnomočnosti sklepa bo nastopil, ko se bo iztekel rok za pritožbo ostalih udeležencev ali ko bo pritožbeno sodišče odločilo o njihovi morebitni pritožbi.2 1 Ur. l. RS, št. 16/2019 2 Primerjaj odločitvi VSL I Cp 2086/2014, VSL I Cp 1757/2015